Jedro

Utemeljeno pa pritožnik opozarja, da je v skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP dolžno sodišče o povrnitvi stroškov odločiti v sodbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče po tem, ko je v zadevi s sodbo odločilo o glavnem zahtevku, odločilo o stroških pravdnega postopka po pravilu uspeha pravdnih strank, in sicer tako, da je toženi stranki naložilo, da v 15. dneh povrne tožeči stranki 30,28 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.6.2012 dalje in 1.802,33 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude tudi te z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka in navedla, da je izdan v nasprotju z določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). O zahtevi za povrnitev stroškov mora odločiti sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim (četrti odstavek 163. člena ZPP). Tožena stranka je zoper sodbo pravočasno napovedala pritožbo, ker je prepričana, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna. Zato je nesprejemljivo, da se ločeno razpravlja o višini stroškov, ko sodišče še o temelju ni pravnomočno odločilo. Takšen sklep ni dopusten, določba četrtega odstavka 163. člena ZPP ne dopušča nobenih izjem od pravila. Ker sodišče s sodbo ni odločilo o vseh postavljenih zahtevkih, bi moralo o stroških odločiti z dopolnilno sodbo in ne s sklepom, in to zgolj na predlog stranke, ne pa po uradni dolžnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik sicer nima prav, ko zatrjuje, da naj bi se o stroških postopka odločalo šele po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari, in tudi ne, ko zatrjuje, da bi moralo sodišče odločati o stroških z dopolnilno sodbo1, utemeljeno pa pritožnik opozarja, da je v skladu z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP dolžno sodišče o povrnitvi stroškov odločiti v sodbi2. O stroških odloča sodišče s posebnim sklepom le tedaj, kadar pravica do povračila stroškov ni odvisna od odločbe o glavni stvari (šesti odstavek 163. člena ZPP).

5. Vendar je prvostopenjsko sodišče, četudi je ravnalo v nasprotju z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP in izdalo ločen sklep o stroških postopka, s tem storilo le relativno kršitev postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki na zakonitost in pravilnost sodne odločitve ni vplivala. Prvostopenjsko sodišče je namreč odločitev o stroških temeljilo na uspehu pravdnih strank v pravdnem postopku, kateri je bil ob izdaji stroškovne odločbe že znan3. Zgolj dejstvo, da je odločalo o stroških v posebnem sklepu, na pravilnost stroškovne odmere, ki je pritožba določno tudi ne izpodbija, ni vplivalo.

6. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 z njo sodišče odloča o zahtevkih, o katerih s sodbo ni odločilo, kamor pa stroški postopka ne sodijo 2 pri čemer se odločitev o stroških postopka šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP) 3 Prvostopenjsko sodišče je dne 6. 1. 2017 izdalo sodbo, s katero je v pretežnem delu ugodilo zahtevku tožeče stranke (tožeča stranka je uspela s 73,85 % svojega zahtevka in v tolikšnem deležu ji je sodišče priznalo tudi pravico do povrnitve njenih pravdnih stroškov); zoper to sodbo je tožena stranka napovedala pritožbo, a je nato ni vložila.