Jedro

Dolžnikova trditev, da po njegovi evidenci upniku ne dolguje ničesar, oziroma, da upnik dolguje njemu določen znesek ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo, dovoljeno na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba (ugovor) dolžnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep o izvršbi sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr.

št. Pg 369/98 z dne 4.2.1999, je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo zaradi plačila 8.459.537,00 SIT s pripadki.

Proti temu sklepu o izvršbi je dolžnik pravočasno ugovarjal in navedel, da je na njegovih karticah razvidno, da ima kot kupec pri upniku dobroimetje in zaradi tega predlagal uskladitev stanja.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor dostavilo upniku, ki je odgovoril na ugovor in predlagal njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je ocenilo, da ugovor zoper sklep o izvršbi ni utemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (glej II. odstavek 54. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da dolžnikov ugovor ni utemeljen in ga je zato sodišče druge stopnje obravnavalo kot pritožbo in jo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi sodne odločbe z dne 4.2.1999, ki je postala pravnomočna dne 17.3.1999 kot je to razvidno iz spisu priložene sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu (glej priloga A2). Kadar gre za izvršbo na podlagi sodne odločbe, je mogoče ugovor vložiti le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo (glej 55. člen ZIZ). Dolžnikove trditve, da po svoji evidenci upniku ne dolguje nič, oziroma da upnik dolguje njemu 237.810,00 SIT, so presplošne, da bi bile utemeljene oziroma, da bi preprečevale izvršbo. Dolžnik bi moral v ugovoru navesti konkretna dejstva, na podlagi katerih je terjatev iz izvršilnega naslova, ki je podlaga tej izvršbi, ugasnila, in sicer taka dejstva, ki so nastala potem, ko je bila sodba že izvršljiva ali pred tem toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov (glej 8. točko I. odstavka 55. člena ZIZ). Takih dejstev pa dolžnik v svojem ugovoru ni zatrjeval, zato je njegov ugovor neutemeljen in ga je pritožbeno sodišče obravnavalo kot pritožbo in jo zavrnilo ter potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, ker pri odločanju o ugovoru ni našlo razlogov, ki bi preprečevali izvršbo in na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odstavek 55. člena ZIZ). Zato je izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 380. člena ZPP potrdilo.