Jedro

Stiki na domu nasprotnega udeleženca otroku niso v korist. Tudi z življenjskega vidika si ni mogoče predstavljati, kako bi lahko, zlasti dalj časa trajajoči stiki med materjo in otrokom, potekali na domu nasprotnega udeleženca. Dom matere, kjer lahko potekajo stiki z otrokom, je primeren prostor za izvajanje stikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu predlagateljice za spremembo kraja stikov med njo in mladoletnim sinom G. U., ki so bili določeni z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 29.3.2006, opr. št. P 1916/2005-IV in sicer tako, da stiki v bodoče lahko potekajo na naslovu, kjer živi predlagateljica, to je na naslovu G., K. Zoper takšno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponoven postopek. Navaja, da se sicer lahko strinja s sodiščem, da morda obstoji potreba, da se kraj izvrševanja zlasti dalj časa trajajočih stikov, določi drugače, ne more pa se strinjati z zaključkom sodišča, da se kraj spremeni tudi za stike med tednom in da se vsi stiki izvršujejo v bodoče na naslovu, kjer živi predlagateljica. Nasprotni udeleženec se tudi ne strinja z zaključkom sodišča, da med udeležencema obstoji konflikten odnos. Nasprotni udeleženec je le proti izvrševanju stikov na domu predlagateljice, ker tam razmere niso primerne za mladoletnega G. Pritožnik je sodišču predlagal postavitev izvedenca, ki naj bi ocenil in pregledal ustreznost bivalnih in socialnih pogojev za mladoletnega G. in opravil ogled na kraju samem, vendar pa sodišče temu predlogu ni sledilo ter tudi ni obrazloženo zavrnilo njegovih dokaznih predlogov, temveč je le sledilo mnenju CSD z dne 20.12.2010, za katerega pritožnik meni, da ni objektivno in da ne sledi koristim otroka.

Pritožba ni utemeljena.

Zakonska podlaga za poseg sodišča v pravnomočno odločitev o ureditvi stikov je v določilih 4. odstavka 421. člena ZPP in 5. odstavka 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Po navedenih določilih lahko sodišče stike uredi drugače, če to zahtevajo spremenjene razmere oz. če to terja otrokova korist. 106. členu ZZZDR določa, da ima otrok pravico do stikov z obema staršema, da imata oba starša pravico do stikov z otrokom in da se stiki zagotavljajo predvsem v otrokovo korist. Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji oz. druga oseba, pri kateri otrok živi, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev oz. staršema. Tisti od staršev, ki izvršuje stike, mora opustiti vse, kar otežuje varstvo in vzgojo otroka.

Pritožbeno sodišče nima pomislekov proti dejanskim ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in materialnopravni odločitvi, da predlogu predlagateljice ugodi. Preizkus izpodbijanega sklepa je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uveljavljenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in tudi ne tistih, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP).

Nasprotni udeleženec bi moral, v kolikor je menil, da je sodišče kršilo določbe postopka, na to opozoriti najkasneje na zadnjem naroku za glavno obravnavo, saj uveljavljanje kršitve v pritožbenem postopku ni upoštevno (čl. 286b ZPP), nasprotni udeleženec pa ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno uveljaviti. Sicer pa je bil dokazni predlog za zaslišanje priče I. P. nepopoln, ker udeleženec ni navedel njenega naslova, izvedba dokaza s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke, ki naj oceni in pregleda ustreznost bivalnih pogojev in socialnega okolja za mladoletnega G. ter ogled na kraju samem pa nepotrebna, saj se je sodišče prve stopnje o primernosti kraja bivanja predlagateljice prepričalo že iz poročila centra za socialno delo. Center za socialno delo je namreč strokovni organ s področja varstva otrokovih koristi, ki sodišču pri odločitvi o načinu izvrševanja stikov, nudi strokovno pomoč.

Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami sodišča prve stopnje, da stiki, ki so bili določeni med predlagateljico in mladoletnim otrokom na lokaciji O. ne morejo potekati, saj se je nasprotni udeleženec iz tega naslova odselil, prav tako pa tudi stiki, ki so bili določeni na domu nasprotnega udeleženca otroku niso v korist, kot to izhaja iz mnenja centra za socialno delo. Tudi sicer si iz življenjskega vidika ni mogoče predstavljati, kako bi lahko, zlasti dalj časa trajajoči stiki med materjo in otrokom, potekali na domu nasprotnega udeleženca. Pri ugotovitvi, da je dom matere, kjer lahko potekajo stiki z otrokom, primeren, se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo na ugotovitev iz mnenja centra za socialno delo. Pritožbene navedbe, da so razmere na predlagateljičinem domu drugačne, kot so opisane v mnenju CSD, so nekonkretizirane. Nasprotni udeleženec namreč ne opiše, kakšne naj bi bile te t.i. drugačne razmere na domu predlagateljice, sicer pa je na naroku navedel, da sploh ne ve, kje predlagateljica živi, iz česar je mogoče zaključiti, da nasprotnemu udeležencu predlagateljičine razmere doma sploh niso poznane. Glede spremembe kraja izvajanja stikov pa je sodišče izrecno zapisalo, da stiki lahko potekajo na naslovu predlagateljice in ne da morajo. To pomeni, da bo od konkretne situacije odvisno ali bo predlagateljica stike izvrševala na svojem domu ali pa kje drugje, npr. v parku, kinu, knjižnici.

Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v povezavi z 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.