Jedro

Čeprav izpodbijani akt tožene stranke določa položajne oznake zaposlenih na posameznih delovnih mestih, je ta ureditev splošna in abstraktna, saj velja oz. bo veljala ne glede na to, kdo je oz. bo razporejen na določeno delovno mesto, opredeljeno v izpodbijanem aktu. Zato ne odloča o konkretnem posamičnem razmerju in z vidika stvarne pristojnosti upravnega sodišča, ne gre za akt v smislu določbe 4. odstavka 1. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1418/2001-2 z dne 26.9.2001.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrglo tožbo tožeče stranke, s katero izpodbija Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest Ministrstva ..., ki ga je sprejel minister za ... dne 23.5.2001, s katerim je bil spremenjen in dopolnjen 2. člen Pravilnika o notranji oragnaizaciji in sistematizaciji delovnih mest Ministrstva za ... z dne 29.12.1999 tako, da se doda nova alinea, ki se glasi: položajne oznake v ... V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje navaja, da sodišče v upravnem sporu res odloča tudi o zakonitosti aktov državnih organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja (4. odstavek 1. člena ZUS), vendar ima izpodbijani akt le splošne in abstraktne pravne norme, s katerimi se urejajo medsebojna razmerja, odnosi in način dela subjektov v okviru tožene stranke. Sporni Pravilnik je lahko le podlaga za izdajo posameznih odločb in sklepov, ki jih izdajo ministri in predstojniki pri odločanju v upravnih stvareh. Zato izpodbijani Pravilnik ne ureja posamičnih razmerij v smislu 4. odstavka 1. člena ZUS.

Tožeča stranka vlaga pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje. Zmotna je ugotovitev prvostopnega sodišča o tem, da izpodbijani akt ne ureja posamičnih razmerij. Iz vsebine akta je razvidno, da predvsem konkretno določa, katero položajno oznako bo imel ... na posamičnem delovnem mestu. Tako določa vse elemente vsakega posamičnega delovnega mesta. Ne drži, da bodo na podlagi tega Pravilnika izdane odločbe ali sklepi. Izpodbijani akt ne bi smel določati, katero položajno oznako bo imel posamezni ... To bi lahko uredila le Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih ..., za njeno izdajo pa je pristojna Vlada Republike Slovenije in ne minister v tej vladi. Člani tožeče stranke so nedvomno prizadeti v svojih pravicah in pravnih koristih. Prvostopno sodišče jim zato neupravičeno odreka ustavno pravico do sodnega varstva po 23. členu Ustave Republike Slovenije.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav v tem upravnem sporu izpodbijani akt tožene stranke določa položajne oznake zaposlenih na posameznih delovnih mestih v posameznih organizacijskih enotah, je navedena ureditev tudi po presoji pritožbenega sodišča splošna in abstraktna, saj velja oziroma bo veljala ne glede na to, kdo je oziroma bo razporejen na določeno delovno mesto, opredeljeno v izpodbijanem aktu. Zato ne odloča o konkretnem posamičnem razmerju in z vidika stvarne pristojnosti upravnega sodišča, tudi po presoji pritožbenega sodišča ne gre za takšno vrsto urejevanja posamičnega (posamičnih) razmerij, ki bi pomenila, da so izpolnjeni pogoji za opredelitev izpodbijanega akta v smislu določbe 4. odstavka 1. člena ZUS in s tem tudi procesne predpostavke za meritorno (vsebinsko) odločanje o zadevi. Zato pri tem ni pomembno, ali je bila tožena stranka pristojna izdati izpodbijani akt in tudi ne, ali drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da bodo šele na tej podlagi izdane konkretne odločbe. Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo, s katero je tožeča stranka sprožila upravni spor zoper akt, ki ga ni možno izpodbijati v upravnem sporu zavrglo, je zato pravilna.

Takšna odločitev sodišča prve stopnje ne pomeni kršitve pravice do sodnega varstva. Vsako sodišče takšno varstvo nudi le v okviru svoje stvarne pristojnosti. To velja tudi za upravno sodišče. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.