Jedro

Z začetkom stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom in pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti osebno odgovornim družbenikom preneha.

Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev zoper odgovorne družbenike samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase.

Izrek

I. Pritožbi dolžnika D. G. se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu I. točke izreka, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe zoper njega, in v izpodbijanem delu IV. točke izreka, ki se nanaša nanj, spremeni tako, da se upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper D. G., vključno s priglašenimi stroški tega dela predloga, v tem obsegu zavrne.

Upnik je dolžan dolžniku D. G. v osmih dneh povrniti 482,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve.

II. Pritožbi dolžnice H. R. se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu I. točke izreka, ki se nanaša na nadaljevanje izvršbe zoper njo, spremeni tako, da se upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper H. R. zavrne.

Upnik je dolžan dolžnici H. R. v osmih dneh povrniti 491,64 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi VL 108670/2009 z dne 4. 8. 2009, ki je postal pravnomočen 15. 9. 2009, prekinilo z dnem 9. 3. 2010, in jo nadaljevalo zoper pravna naslednika D. G. in H. R. (prej P.) (I. točka izreka). V II. in III. točki izreka je dovolilo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom in določilo izvršitelja, v IV. točki je odmerilo nadaljnje izvršilne stroške, ki jih je dolžan dolžnik povrniti upniku v višini 48,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v V. točki izreka pa je predlog upnika za nadaljevanje izvršbe v delu, ko je predlagal rubež nematerializiranih vrednostnih papirjev zoper nova dolžnika in v delu predloga rubeža prejemkov prvega dolžnika, zavrnilo.

2. Dolžnik D. G. (v nadaljevanju dolžnik) je po pooblaščencu vložil pritožbo zoper I. in IV. točko izreka sklepa, hkrati pa tudi ugovor zoper II. točko in ugovor zoper sklep o izvršbi z dne 4. 8. 2009. V pritožbi navaja dejstva in predlaga dokaze, s katerimi utemeljuje, da ni aktivni družbenik prvotnega dolžnika H d.o.o. in tudi nikoli ni bil, saj s to družbo ni bil nikoli povezan, njegov vpis kot družbenika in poslovodje prvotnega dolžnika v sodni register pa temelji na ponarejenih listinah in je posledica storitve kaznivega dejanja. Hkrati še opozarja, da je bil 7. 9. 2010 nad premoženjem izbrisane družbe H d.o.o. začet stečajni postopek, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. St 993/2010, in ker tožeča stranka terjatve do poteka roka ni prijavila, je na podlagi določb drugega in šestega odstavka 443. člena, 350. člena, 351. člena in 352. člena ZFPPIPP, zaradi prekluzije sedaj ne more uveljavljati proti domnevnemu družbeniku. Predlaga vpogled v listine in podatke postopka St 993/2010 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani na spletni strani AJPES-a. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka z zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega paricijskega roka do plačila.

3. Dolžnica H. R. (v nadaljevanju dolžnica) je po pooblaščencu vložila vlogo, naslovljeno „Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dolžnikovega pravnega naslednika“, pri čemer izpodbija odločitev glede nadaljevanja izvršbe v I. točki izreka izpodbijanega sklepa (zoper ta del sklepa je pravno sredstvo pritožba in ne ugovor in je sodišče tako del vloge tudi obravnavalo), ugovarja pa tudi dovolitvi izvršbe v II. točki izreka sklepa in odločitvi o določitvi izvršitelja (v tem delu je vlogo obravnavati kot ugovor). Bistvo pritožbenega izpodbijanja odločitve v I. točki izreka sklepa, kolikor se nanaša na nadaljevanje izvršbe zoper dolžnico kot družbenico, je v tem, da je imela položaj družbenice v družbi H d.o.o. v času od 9. 1. 2004 do 3. 4. 2008, kar izhaja iz zgodovinskega izpiska iz poslovnega registra AJPES, vendar pa je kljub temu ni mogoče šteti kot aktivno v smislu sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, ker je bila samo formalna družbenica družbe, dejansko pa je vse odločitve izvrševal V. P.. Tako je ostalo tudi po njenem izstopu iz družbe, kar se je izvršilo s pogodbo o odsvojitvi 100 odstotnega poslovnega deleža 3. 4. 2008, s katero je druga dolžnica poslovni delež v celoti, z vsemi pravicami in dolžnostmi, prenesla na prvega dolžnika. Predlaga razveljavitev I. točke izreka, ker ni podlage za nadaljevanje izvršbe zoper njo, posledično pa tudi II. in III. točke izreka izpodbijanega sklepa. V nadaljevanju vloge uveljavlja, da ne odgovarja za obveznosti, nastale po 3. 4. 2008, če bi sodišče štelo, da je sicer bila aktivna družbenica. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da v tem pritožbenem postopku odloča le o delu sklepa z dne 2. 6. 2011, zoper katerega je dovoljeno pravno sredstvo pritožba, torej zoper izpodbijani del I. točke izreka o nadaljevanju izvršbe v v okviru pritožbe obeh dolžnikov, in zoper IV. točko izreka v okviru pritožbe dolžnika.

6. Dolžnik je v pritožbi opozoril, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 7. 9. 2010 začelo stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe H d.o.o. pod opr. št. St 00. Oklic o začetku stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije je objavljen na spletni strani AJPES. Ob ugotovitvi začetka stečajnega postopka nad kasneje najdenim premoženjem iz sodnega registra izbrisanega prvotnega dolžnika je treba uporabiti določbo 443. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP).

7. Prvi odstavek 443. člena določa, da se nad premoženjem, ki se najde, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, opravi stečajni postopek (v nadaljnjem besedilu: stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe). Na podlagi šestega odstavka istega člena pa se v primeru začetka stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe za uveljavitev zahtevkov iz 1. točke prvega odstavka in iz šestega odstavka 442. člena tega zakona smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. člena in 351. člen tega zakona.

8. V skladu z drugim odstavkom 350. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom, v skladu s tretjim odstavkom istega člena pa pridobi z začetkom stečajnega postopka upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljavljati zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom. V drugem odstavku 351. člena ZFPPIPP pa je predpisano, da je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi ali zavarovanju terjatev iz prvega odstavka tega člena (gre za uveljavljanje terjatev na podlagi odgovornosti družbenikov za obveznosti družbe oziroma druge pravne osebe) samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. Postopki izvršbe in zavarovanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, ki so bili začeti pred začetkom stečajnega postopka, pa se prekinejo in jih je dovoljeno nadaljevati samo na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase (tretji odstavek 351. člena ZFPPIPP).

9. Ob ugotovitvi, da je bil stečajni postopek nad premoženjem izbrisanega prvotnega dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije H d.o.o. začet 7. 9. 2010, sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika na podlagi upnikovega predloga, vloženega po začetku stečajnega postopka dne 6. 10. 2010 (s predlogom za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika se predlaga sprememba sklepa o izvršbi v subjektivnem delu). Z ugoditvijo upnikovemu predlogu v I. točki izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje kršilo materialnopravno določbo drugega odstavka 351. člena ZFPPIPP glede vprašanja aktivne legitimacije za vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika in glede opredelitve, da se sme izvršba v takem primeru opraviti le v dobro stečajne mase. Že iz tega razloga je treba pritožbama ugoditi.

10. Višje sodišče, poleg zgoraj navedenega, ugotavlja tudi, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo, da je imela dolžnica v času izbrisa status družbenice izbrisane pravne osebe, medtem ko dolžnica uveljavlja, da ji je položaj družbenice prenehal 3. 4. 2008 (družba je bila iz sodnega registra izbrisana 9. 3. 2010), kar dokazuje z zgodovinskim izpiskom iz poslovnega registra AJPES za družbo H d.o.o. (priloga B16). Iz zgodovinskega izpisa iz sodnega registra (ki ga je priložil tudi upnik, priloga A3) je razvidno, da je dolžnica izstopila iz družbe 3. 4. 2008, istega dne pa je vpisan vstop dolžnika. Sodišče prve stopnje je torej zmotno presodilo listino, ko je ugotovilo, da je bila dolžnica v času izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra njena družbenica.

11. Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP-A) je prišlo do spremembe oziroma dopolnitve šestega in sedmega odstavka 442. člena ZFPPIPP, tako da se je razširila odgovornost za obveznosti izbrisane družbe tudi na tistega aktivnega družbenika, ki je imel v zadnjih dveh letih pred prenehanjem izbrisane pravne osebe položaj njenega družbenika, in sicer za obveznosti, ki so nastale do takrat, ko mu je položaj družbenika prenehal. V drugem odstavku 33. člena ZFPPIPP-A je predpisano, da se spremenjeni šesti in sedmi odstavek 442. člena zakona uporabljata za gospodarske družbe, ki so izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona (uveljavljen je bil 13. 6. 2009), vendar pa je Ustavno sodišče z odločbo U-I-285/10-13 z dne 7. 6. 2012, objavljeno v Ur. l. RS, št. 48/2012, ugotovilo, da je bil drugi odstavek 33. člena ZFPPIPP-A, kolikor se je nanašal na aktivne družbenike, ki jim je pred uveljavitvijo tega zakona prenehalo članstvo v gospodarski družbi, izbrisani iz sodnega registra brez likvidacije po uveljavitvi tega zakona, v neskladju z ustavo. Prav takšen pa je tudi konkretni primer, saj je članstvo dolžnice v gospodarski družbi, prvotnemu dolžniku, prenehalo 3. 4. 2008, torej pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A, medtem ko je bila gospodarska družba iz sodnega registra izbrisana po uveljavitvi tega zakona. Pritožba dolžnice zoper izpodbijani del I. točke izreka sklepa z dne 2. 6. 2011 je utemeljena tudi iz navedenega razloga.

12. Višje sodišče je glede na vse navedeno ugotovilo, da sta pritožbi zoper izpodbijani del I. točke izreka sklepa utemeljeni, zaradi česar jima je ugodilo in sklep v tem delu spremenilo tako, da se upnikov predlog za nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika kot pravna naslednika prvotnega dolžnika zavrne (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

13. Višje sodišče je ugodilo tudi pritožbi dolžnika v delu, ki se nanaša na odločitev o stroških upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe zoper njega (IV. točka izreka sklepa), kar je posledica zavrnitve upnikovega predloga za nadaljevanje izvršbe.

14. Dolžnika sta s pritožbama uspela, zaradi česar jima mora upnik povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Višje sodišče je dolžniku D. G. priznalo 482,64 EUR stroškov pritožbenega postopka, to pomeni nagrado za pritožbo zoper sklep z dne 2. 6. 2011 v višini 382,20 EUR (tar. št. 3468 Tarife Zakona o odvetniški tarifi, v nadaljevanju Tarifa ZOdvT), 20,00 EUR (pavšalni znesek) v skladu s tar. št. 6002 Tarife ZOdvT, ter 20% DDV v skladu s tar. št. 6007 Tarife ZOdvT. Višje sodišče je odločilo le o delu stroškovnega zahtevka, ki se nanaša na ta pritožbeni postopek. Dolžnik je zahteval povrnitev stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki jih je višje sodišče tudi priznalo.

16. Dolžnici H. R. je višje sodišče odmerilo stroške v priglašeni višini 382,20 EUR kot nagrado po tar. št. 3468 Tarife ZOdvT, povečano za 20% DDV v skladu s tar. št. 6007 Tarife ZOdvT, kar skupaj znese 458,64 EUR, ugodilo pa je tudi zahtevku za povrnitev sodne takse v višini 33,00 EUR, ki jo je dolžnica plačala. Ni pa dolžnica zahtevala zakonskih zamudnih obresti od zneska pritožbenih stroškov v primeru, da bo upnik s plačilom v zamudi, zato je izrek o tem odpadel.