Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS Sodba Psp 16/2019

ECLI:SI:VDSS:2019:PSP.16.2019.1 Oddelek za socialne spore

začasna nezmožnost za delo bolniški stalež
Višje delovno in socialno sodišče
2. april 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da se v spornem obdobju tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko izboljšalo, da bi bil zmožen za delo skladno z odločbo ZPIZ, temveč je bil tudi v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi: Odpravi se odločba tožene stranke št. ... z dne 15. 9. 2015. V odločbi št. ... z dne 28. 8. 2015 pa se drugi stavek spremeni tako, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni tudi v času od 2. 9. 2015 do 16. 9. 2015. II. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške v skupnem znesku 2.721,41 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 28. 8. 2015 v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je tožnik zmožen za delo v skladu z odločbo ZPIZ od 2. 9. 2015 dalje ter odločba št. ... z dne 15. 9. 2015 v delu, kolikor se nanaša na odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 8. 2015 v delu, ki se nanaša na zaključek bolniškega staleža ter da se ugotovi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni od 2. 9. 2015 do 16. 9. 2015. Sodišče je nadalje odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da sodba sodišča prve stopnje v bistvenem temelji na mnenju sodnega izvedenca za psihiatrijo mag. sc. A.A., dr. med. Sodišče prve stopnje namreč ocenjuje, da gre za prepričljivo argumentirano ter jasno izvedensko mnenje. Takšna obrazložitev sodbe pa je v direktnem nasprotju s sklepom sodišča z dne 14. 12. 2017, ko je sodišče to isto mnenje označilo za nejasno in prav zaradi nejasnosti tega mnenja postavilo drugega izvedenca. Obrazložitev sodbe je tako v nasprotju z navedenim sklepom in protispisna ter se sodba tudi ne da preizkusiti. Gre za kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1. Sodišče namreč v sodbi ne pojasni zakaj je spremenilo oceno dokazne vrednosti mnenja. Ob izostanku pojasnil oziroma razlogov za spremembo ocene dokazne vrednosti izvedenskega mnenja, se zapisanega zaključka sodišča o pravno pomembnem dejstvu, ki temelji prav na "jasnem in prepričljivem" mnenju navedenega psihiatra in na podlagi katerega je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, ne da preizkusiti in se tožnik o navedenem tudi ne more izjaviti. Sodišče je na podlagi navedenega mnenja zmotno ugotovilo, da pri tožniku ni bilo prisotne zmanjšane samopodobe oziroma krivdnih občutkov, posledično pa je napačno zaključilo, da pri tožniku ni bilo podane simptomatike zmerne depresivne motnje, temveč je šlo le za blažjo depresivno motnjo. Odsotnost navedenih simptomov naj bi potrdil tudi izvedenski organ, vendar glede tega obstaja protispisnost sodbe o odločilnem dejstvu, na podlagi katerega sodišče utemeljuje ugotovitev o obstoju le blage depresije, saj izvedenski organ (Komisija za fakultetna izvedenska mnenja) tega ni potrdil in se do teh simptomov ali njihovega pomanjkanja sploh ni opredelil. Zmoten zaključek sodišča izvira iz nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik se pri tem sklicuje na prepričljivo izpovedbo lečeče psihiatrinje, ki je izpovedala, da tožnik nadkompenzira svoje stiske, da ima sigurno zmanjšano samopodobo ter da je pri njemu prisoten občutek manjvrednosti. Ta dva občutka zagotovo obstajata, vendar pa omenjeno ni bilo zapisano v izvidih, zaradi tožnikovega nadkompenzacijskega vedenja. Lečeča psihiatrinja ugotavlja, da je pri tožniku prisotna zmerna depresija. Če bi sodišče upoštevalo izpovedbo lečeče psihiatrinje in se s tem v zvezi tudi opredelilo do mnenja sodnega izvedenca mag. A.A., bi lahko pravilno ugotovilo, da so bili pri tožniku prisotni simptomi zmanjšane samopodobe (občutka manjvrednosti, manjko samospoštovanja) in da niso bili zaznavni zaradi nadkompenzacije ter da je bila pri tožniku prisotna simptomatika zmerne depresije, ki je v spornem obdobju utemeljevala bolniški stalež. Sodišče prve stopnje pa se do vsega navedenega ni opredelilo in je zaradi tega tudi zmotno ter nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Zaradi nejasnosti mnenja (kot to izhaja iz sklepa z dne 14. 12. 2017) ali zaradi preveritve zaključkov mnenja mag. A.A. (kot to izhaja iz točke 13. sodbe), je sodišče v postopek pritegnilo novega izvedenca mag. B.B., dr. med., specialista psihiatra. Omenjeni izvedenec ni potrdil mnenja, ki ga je podal mag. A.A.. Iz kasneje pridobljenega izvedenskega mnenja mag. B.B. jasno in prepričljivo izhaja, da so bile pri tožniku prisotne kognitivne motnje in da je bilo zaradi slednjih psihično stanje tožnika nestabilno. Te kognitivne motnje oziroma nestabilno psihično stanje so tožniku onemogočale (preprečevale) opravljanje dela v spornem obdobju. Njegova lečeča psihiatrinja pa je predvidevala, da bo tožnik po kontrolnem pregledu 29. 9. 2015, delazmožen. Navedeni izvedenec je tako podal jasen zaključek, da tožnik zaradi psihične simptomatike v spornem obdobju ni bil delazmožen. Sodišče sicer obrazlaga, zakaj ni sprejelo navedenega izvedenskega mnenja, vendar pa tožnik meni, da so ugotovitve sodišča prve stopnje nepravilne. Tudi ob soočenju mag. B.B. in mag. A.A. sta oba vztrajala pri svojem stališču. Posledično je sodišče prve stopnje angažiralo še izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja v sestavi katere je bila tudi specialistka psihiatrinja. Izvedenski organ ni potrdil mnenja mag. A.A., temveč ugotavlja, da je bila pri tožniku v spornem obdobju podana zmerna depresija in da tožnik glede na zdravstveno stanje, ki ga je potrebno obravnavati v kontekstu psihične simptomatike, ni bil zmožen opravljati dela. Tudi iz izpovedbe zaslišane izvedenke, specialistke psihiatrinje izhaja, da je bila pri tožniku v spornem obdobju prisotna zmerna depresija, saj pri blagi depresiji običajno niso prisotne motnje kognitivnih funkcij, to je motnje pozornosti, koncentracije in motnje spominske funkcije, kot so bile prisotne v konkretnem primeru, kar je razvidno iz izvidov z dne 19. 5. 2015 in 23. 6. 2015. Če bi se sodišče opredelilo da zapisanega mnenja dr. C.C. v zvezi z izpovedbo lečeče psihiatrinje in skladno z 8. členom ZPP pravilno ugotovilo dejansko stanje, bi moralo zaključiti, da je bila pri tožniku prisotna simptomatika v takšnem številu (4) in takšne intenzitete (resnosti), da je utemeljevala diagnozo zmerne depresije. Sodišče pa tega ni napravilo ter je napačno zaključilo, da je bil tožnik v spornem obdobju delazmožen. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP je potrebno ugotoviti, da je bilo v sporni zadevi dejansko stanje pomanjkljivo razčiščeno in posledično zmotno uporabljeno materialno pravo. Za pritožbeno rešitev zadeve je bilo potrebno postopati po 347. členu ZPP in izvesti dokaz z zaslišanjem sodne izvedenke, specialistke psihiatrinje prof. dr. C.C., dr. med., ki je bila članica izvedenskega organa Komisije za fakultetna izvedenska mnenja. Po izvedeni pritožbeni obravnavi je pritožbeno sodišče na podlagi 1. alineje 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo in ugodilo tožbenemu zahtevku.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 9. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 28. 8. 2015. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke (imenovani zdravnik) odločil, da je bil tožnik 1. 9. 2015 začasno nezmožen za delo (bolezen). Od 2. 9. 2015 dalje pa je zmožen za delo v skladu z odločbo ZPIZ.

6. V zadevi je sporno, ali je bil tožnik v času od 2. 9. 2015 do 16. 9. 2015 začasno nezmožen za delo zaradi posledic bolezni. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. I Ps 1576/2015 z dne 27. 10. 2016 tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo, vendar pa je bila navedena sodba s sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Psp 27/2017 z dne 16. 3. 2017 razveljavljena in je bila zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tudi v ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje ponovno tožbeni zahtevek zavrnilo.

7. Iz dejstev, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in pa iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo od 20. 1. 2015 dalje do vključno 1. 9. 2015. Ponovno mu je bila začasna nezmožnost za delo priznana od 17. 9. 2015 dalje. Tožnik je bil v spornem času že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila z odločbo ZPIZ št. ... z dnem 29. 10. 2013 priznana pravica do dela na delu, na katerem dela, to je opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in sicer "nosilec dejavnosti, monter" s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno. Kot glavna bolezen, ki je bistveno vplivala na tožnikovo invalidnost je bila ugotovljena maligna neoplazma ščitnice in stanje po tiroidektomiji. Na invalidnost pa je vplivala tudi generalizirana anksiozna motnja.

8. Sodišče prve stopnje je v sporni zadevi dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo treh izvedenskih mnenj in pa z zaslišanjem lečeče psihiatrinje. Opravilo je tudi soočenje izvedencev in na naroku tudi zaslišalo posamezne izvedence. Glavno vprašanje, ki ga je razčiščevalo je bilo, ali je bila pri tožniku v spornem obdobju podana blaga depresivna epizoda, zaradi katere ne bi bil indiciran bolniški stalež, ali pa je bila podana zmerna depresivna epizoda, zaradi katere bi bilo potrebno tožniku priznati bolniški stalež.

9. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku svojo odločitev oprlo na izvedensko mnenje, ki ga je podal mag. A.A.. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja z dne 16. 3. 2016 izhaja, da glede na pomanjkanje simptomov v tožnikovem psihičnem statusu, ki bi jasno potrjevali resnost postavljene diagnoze zmerna depresivna epizoda, ne zadostuje za upravičenost do bolniškega staleža v spornem obdobju. Pritožba pravilno opozarja, da je stališče sodišča prve stopnje, da gre za prepričljivo mnenje v nasprotju z stališčem, kot ga je zavzelo v sklepu opr. št. I Ps 683/2017 z dne 18. 5. 2017, ko je sodišče v točki 2. izrecno zapisalo, da je bil izvedenec v svoji izpovedbi nejasen in je zato sodišče na podlagi 254. člena ZPP sklenilo postaviti novega izvedenca psihiatrične stroke. Na pomanjkljivost izvedenskega mnenja je opozorilo tudi že pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu z dne 16. 3. 2017. Sodišču prve stopnje je naložilo, da pomanjkljivosti odpravi, s tem da se pomanjkljivosti v zvezi s podanim izvedenskim mnenjem skladno z drugim odstavkom 254. člena ZPP najprej razčistijo oziroma odpravijo z novim zaslišanjem izvedenca oziroma s ponovitvijo dokaza z istim izvedencem. Le, če se na ta način pomanjkljivosti ne morejo odpraviti se izvede dokaz s postavitvijo drugega izvedenca. Sodišče prve stopnje pa se je po zaslišanju očitno (kot to izhaja iz že citiranega sklepa) odločilo, da bo dejansko stanje razčiščevalo z drugim izvedencem in sicer je bil postavljen mag. B.B., ki pa je v nasprotju z izvedencem mag. A.A. ugotavljal, da je pri tožniku po domnevno reaktivno nastalih psiholoških težavah istočasno prišlo do vpliva in prepletanja organsko pogojenih dejavnikov, ki jih je pogojevala rakasta bolezen ščitnice. Izvedenec meni, da tožnik v spornem obdobju ni bil zmožen opravljati svoje delo zaradi težav v sferi duševnosti, ki so izhajale iz trajno organsko pogojene razpoloženjske motnje. Ker sodišče prve stopnje kljub soočenju obeh izvedencev ni moglo ugotoviti dejanskega stanja s stopnjo prepričanja, kot to samo obrazlaga v sklepu št. I Ps 683/2017 z dne 14. 12. 2017, je za podajo izvedenskega mnenja postavilo še izvedenski organ Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja pri D., fakultete E., v sestavi katere so sodelovali specialist MDPŠ, specialistka psihiatrinja in pa specialistka interne medicine. Iz pisno podanega izvedenskega mnenja izhaja, da tožnik v spornem obdobju kot invalid III. kategorije invalidnosti ni bil zmožen opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan. Sodišče je na naroku zaslišalo tudi članico izvedenskega organa dr. C.C., ki je pojasnila, da se včasih ne more arbitrarno ločiti organske razpoloženjske motnje in zmerne depresivne motnje, ki ni organska. Po mnenju sodne izvedenke se je depresivna simptomatika intenzivirala ravno zaradi organskega obolenja, ki povzroča organsko razpoloženjsko motnjo.

10. Glede na več podanih izvedenskih mnenj, s tem da je že sodišče samo med postopkom izločilo izvedensko mnenje mag. A.A. kot neprepričljivo, nato pa kljub vsemu svojo odločitev oprlo ravno na omenjeno izvedensko mnenje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da na pritožbeni obravnavi ponovno zasliši sodno izvedenko specialistko psihiatrinjo, ki je sodelovala kot članica Komisije za fakultetna izvedenska mnenja. Izvedenka je izpovedala, da v primeru tožnika ni odločilno, ali gre za blago oziroma zmerno depresivno motnjo, temveč je odločilno, da je bila pri tožniku v spornem obdobju podana organska depresivna oziroma razpoloženjska motnja. Tožnik je bil trikrat obravnavan pri lečečem psihiatru, s tem, da se že pred 19. 5. 2015 ugotavlja, da so pri tožniku podane anksiozne motnje, razpoloženjske motnje in da gre za znižan afekt ter za slabšo motivacijo. Obravnavalo se ga je kot da gre za blago depresivno motnjo, vendar izvedenka meni, da je pri tožniku ključna diagnoza organska razpoloženjska motnja. Tožnik je namreč prebolel karcinom ščitnice in že tedaj so se začele pojavljati depresivne in anksiozne motnje. Zaradi obolenja ščitnice pa pogosto pride do depresivne simptomatike. V primeru popolne odstranitve ščitnice je potrebna tudi terapija z nadomeščanjem hormonov. Potrebno pa je kar nekaj časa, da se najde ustrezna terapija in da se stanje stabilizira. V nekaterih primerih se stanje ne stabilizira, pa čeprav izvidi kažejo normalne vrednosti hormonov. Pri tožniku je že lečeča psihiatrinja sama predvidevala, da se bo stanje postopno izboljševalo in da bo po določenem časovnem obdobju zmožen opravljati delo po 4 ure dnevno. Je pa ključno, da psihične težave ne izginejo nenadoma, temveč je za to potrebno določeno obdobje. Izvedenski organ je tako menil, da glede na tožnikovo zdravstveno stanje v spornem obdobju, le-ta začasno ni bil zmožen za delo. Po njenem mnenju ni bila smiselna prekinitev bolniškega staleža za 14 dni. Izvedenka se strinja z zapisom lečeče psihiatrinje, da gre pri tožniku za grobo rečeno zmerno depresijo. Pri tem je posebej opozorila na kognitivne težave, na slabšo energetsko opremljenost in na slabšo motivacijo ter voljo.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za prepričljivo izpovedbo zaslišane psihiatrinje. Bistveno pri tem je, da je bil tožnik zaradi odstranitve maligne neoplazme ščitnice in pa generalizirane anksiozne motnje že razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in mu je bila priznana pravica do dela "nosilec dejavnosti, monter" s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno. Tožnik pa je tudi kasneje imel psihične težave in je bil tako vse od 20. 1. 2015 dalje začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Lečeča psihiatrinja je v izvidu 19. 5. 2015 zapisala diagnoze generalizirana anksiozna motnja ter zmerna depresivna epizoda. Tožnik je bil pri lečeči psihiatrinji ponovno obravnavan 23. 6. 2015, ko lečeča psihiatrinja ugotavlja enaki diagnozi, pri čemer je priporočala stalež do naslednje kontrole, potem pa naj začne z delom v skrajšanem delovnem času. Tožniku pa je bil z izpodbijanima odločbama bolniški stalež zaključen s 1. 9. 2015, torej še preden je bila opravljena ponovna kontrola njegovega zdravstvenega stanja. Kot je to izpovedala sodna izvedenka, podatki za sporno obdobje ne izkazujejo, da se je tožniku zdravstveno stanje izboljšalo, tako da bi bil zmožen opravljati delo skladno z odločbo ZPIZ, torej po 4 ure dnevno. Izvedenci so se pri tem predvsem osredotočili na vprašanje, ali so bile pri tožniku že v času vodenja pri lečeči psihiatrinji postavljene pravilne diagnoze. Glede na prepričljivo mnenje sodne izvedenke gre pri tožniku za organsko razpoloženjsko motnjo, ki je nastala kot posledica prebolelega karcinoma ščitnice oziroma odstranitve ščitnice in uvedene terapije z nadomeščanjem ščitniških hormonov. Kljub temu, kot to ugotavlja sodna izvedenka specialistka internistka, da v septembru 2015 ščitnična bolezen ni bila pomembno drugačna kot mesece pred tem in da tudi ni bistveno vplivala na delazmožnost, pa je za odločitev bistveno, da je obolenje ščitnice združeno z depresivno simptomatiko in da je potrebno kar nekaj časa, da se stanje stabilizira. V tem primeru torej ni toliko ključno ali gre za blago ali zmerno depresivno motnjo, čeprav sama sprejema diagnozo, ki jo je postavila lečeča psihiatrinja in sicer da gre grobo rečeno za zmerno depresijo. Bistvene so namreč težave, ki so se pri tožniku kazale v kognitivnih motnjah, slabši energetski opremljenosti in slabši motivaciji ter volji, kar vse je razvidno tudi iz izvida lečeče psihiatrinje. Nenazadnje taka ugotovitev izhaja tudi iz izvedenskega mnenja mag. B.B., kar še dodatno potrjuje pravilnost izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja v sestavi katere je sodeloval specialist MDPŠ in specialistka internistka. Iz skupno podanega mnenja izhaja ugotovitev, da pri tožniku v spornem obdobju ni izkazanega izboljšanega zdravstvenega stanja.

12. Vprašanje začasne nezmožnosti za delo ureja Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ)2 in pa Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: POZZ).3 Skladno z 232. členom POZZ zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Iz izvedenega dokaznega postopka izhaja, da se v spornem obdobju, torej v času od 2. 9. 2015 do 16. 9. 2015 tožnikovo zdravstveno stanje ni toliko izboljšalo, da bi bil zmožen za delo skladno z že citirano odločbo ZPIZ, temveč je bil tudi v spornem obdobju začasno nezmožen za delo.

13. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožnika ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je odpravilo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 15. 9. 2015. Prvostopenjsko odločbo opr. št. ... z dne 28. 8. 2015 pa je spremenilo tako, da drugi stavek pravilno glasi, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo zaradi bolezni tudi v času od 2. 9. 2015 do 16. 9. 2015. 14. Ker je tožnik uspel v postopku, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP odločilo o povrnitvi stroškov, ki so nastali pred sodiščem prve stopnje in pa pritožbenih stroškov. Pri odmeri je upoštevalo Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT).4 Tožniku je upoštevaje tar. št. 15 priznalo 300 točk za tožbo, 300 točk za prvi narok, 150 točk za narok 28. 6. 2016, za porabljen čas po 6. členu 50 točk in urnino 80 točk ter potne stroške v višini 55,00 EUR. Za tretji narok 27. 10. 2016 je priznalo 150 točk ter urnino v višini 80 točk in pa 55,00 EUR potnih stroškov ter za pripravljalno vlogo z dne 5. 4. 2016 225 točk. Nadalje je priznalo 375 točk za vložitev pritožbe, 150 točk za narok 18. 5. 2017 ter 50 točk za urnino, 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 4. 10. 2017, 225 točk za pripravljalno vlogo z dne 23. 10. 2017, 150 točk za narok 14. 12. 2017 in 50 točk za urnino in 2 x po 55,00 EUR potnih stroškov ter 50 točk za poročilo stranki. Nadalje je priznalo 225 točk za vlogo z dne 19. 4. 2018, 225 točk za vlogo z dne 11. 5. 2018, 150 točk za narok 21. 6. 2018, 55,00 EUR za potne stroške, 375 točk za pritožbo, 375 točk za pritožbeno obravnavo, 55,00 EUR za potne stroške, 50 točk za urnino in 80 točk za čas potovanja. Skupaj je tako priznalo 4090 točk. Na te točke je priznalo tudi materialne stroške in sicer v višini 2 % od 1000 točk in 1 % od 3090 točk. Skupen seštevek točk tako znaša 4140,90 oziroma ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša znesek stroškov 1.900,67 EUR. Znesku je potrebno prišteti še potne stroške v višini 330,00 EUR. Tako dobljen znesek v višini 2.230,67 EUR se poveča še za DDV v višini 490,74 EUR. Skupen znesek stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in pa pritožbenih stroškov tako znaša 2.721,41 EUR. Navedeni znesek je skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžna tožniku, ki je v sporu uspel, povrniti tožena stranka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 2-24/2015.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia