Jedro

Upravni akt, ki se izpodbija, zaradi svobodne izbire tožnika, da zapusti Slovenijo in se vanjo ne vrne, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče je dne 15. 11. 2024 prejelo tožnikovo tožbo zoper izpodbijani sklep, s katerim je tožena stranka zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji (1. točka izreka) ter odločila, da bo o stroških postopka odločeno v ločenem postopku (2. točka izreka). S tožbo tožnik predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponoven postopek.

2.Upravno sodišče je dne 22. 11. 2024 prejelo odgovor na tožbo, s katerim tožena stranka predlaga zavrnitev tožbe.

3.Dne 11. 7. 2025 je tožena stranka obvestila sodišče, da iz uradnih evidenc izhaja, da je tožnik že dne 10. 2. 2025 samovoljno zapustil Azilni dom, in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil.

4.Dne 17. 7. 2025 je tožnikova pooblaščenka sporočila, da je preverila v obvestilu navedene podatke tožene stranke in potrdila, da tožnik ni več v Republiki Sloveniji.

5.Tožba se zavrže.

6.Po ustaljeni sodni praksi vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes, ki mora kot procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje tožbe obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti.

Če sodišče ugotovi, da tožnik nima več pravnega interesa za tožbo, jo kot nedovoljeno zavrže (6. točka prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1).

7.Vendar v konkretnem primeru sodišče izvaja pravo EU, zato mora v nadaljevanju te obrazložitve Upravno sodišče omenjeno ustaljeno upravno‑sodno prakso umestiti v pravo EU.

8.Upravno sodišče je v takih zadevah

pravno utemeljitev zavrženja tožbe izpeljalo ob upoštevanju prava EU, in sicer na podlagi Procesne direktive 2013/32/EU,

ki je uvedla na področju mednarodne zaščite harmonizacijo procesnih pravil na ravni "skupnih" standardov in ne več harmonizacije zgolj na ravni "minimalnih" standardov.

Gre za direktivo 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev), Uradni list EU, L 180/60, 29. 6. 2013, v nadaljevanju Procesna direktiva 2013/32/EU.

PDEU, Uradni list EU C 38, 30. 3. 2010.

Določilo 28. člena Procesne direktive 2013/32/EU.

Po določbi druge alineje 2. odstavka 50. člena ZMZ-1 se prošnja šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh ni vrnil v azilni dom.

Glej na primer sodbe Sodišča EU: FMS in ostali, C-924/19 PPU and C-925/19 PPU, odst. 228-231; Jawo, C-163/17, 19. 3. 2019, odst. 92; Ibrahim, C-297/17, odst. 90, 93 in sodbe ESČP v zadevah: Ilias and Ahmed [GC], odst. 217, 221, 223-224, 229, 235, 237; Z.A. and others v. Russia [GC], odst. 138, 154; R.R. and others v. Hungary, 75, 79-83, 90; N.D. N.T v. Spain [GC], odst. 200-201, 231.

Po tem določilu sodišče tožbo zavrže, če upravni akt očitno ne posega več v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist.

Po tem določilu države članice lahko v nacionalni zakonodaji določijo tudi pogoje, na podlagi katerih se lahko domneva, da je prosilec implicitno umaknil pravno sredstvo iz odstavka 1 ali od njega odstopil, skupaj s postopkovnimi pravili, ki jih je pri tem treba upoštevati.

Po tem določilu kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih.

Glej sodbo Sodišča EU v zadevi FFO, C-610-23 [Al Nasiria](i9, 3. 7. 2025, odst. 65.

Odločba Ustavnega sodišča v zadevi Up-360/09 z dne 3. 12. 2009, odst. 6.

O tem določilu, kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču države članice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, "lahko" to vprašanje predloži v odločanje Sodišču EU.

Zveza:

Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 36, 36/1, 36/1-6

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.