- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Sklep III Ips 141/2009
ECLI:SI:VSRS:2010:III.IPS.141.2009 Gospodarski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče.
Izrek
Revizija se zavrže. Vsaka stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
Obrazložitev
1. V obravnavanem postopku se uporabljajo določbe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D; Uradni list RS, št. 45/2008). Sodba sodišča prve stopnje je bila namreč izdana 6. novembra 2008, kar je po njegovi uveljavitvi 1. oktobra 2008 (primerjaj prvi in drugi odstavek 130. člena ZPP-D ter 133. člen ZPP-D).
2. Po noveli ZPP-D je revizija v gospodarskih sporih dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR (490. člen ZPP). Če je vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe nižja, je revizija dovoljena le, če jo na predlog stranke dopusti Vrhovno sodišče (tretji odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 38. člena ZPP).
3. Tožena stranka je pri sodišču prve stopnje vložila revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njena pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje, po kateri je tožeči stranki dolžna plačati 41.624,94 EUR z zamudnimi obrestmi.
4. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je enaka vrednosti pravnomočno prisojenega glavnega zahtevka, to je 41.624,94 EUR (39. člen ZPP). Ker ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le ta ni dovoljena.
5. Vrhovno sodišče je nedovoljeno revizijo tožene stranke zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje.
6. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato po prvem odstavku 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizije. Tožeča stranka pa sama nosi stroške odgovora na revizijo, ki glede na nedovoljeno revizijo tožene stranke ni bil potreben za pravdo (prvi odstavek 155. člena ZPP).