Jedro

Dolžnikova preživninska obveznosti do otrok se upošteva v okviru omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je dne 28. 3. 2019 vložil dolžnik (p. d. 169).

2. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbi stečajni dolžnik osebno ter po pooblaščencu. V obeh pritožbah dolžnik navaja, da mu je bila odmerjena predolga preizkusna doba, saj sta se mu tekom postopka odpusta obveznosti rodila dvojčka, stara dobro leto dni. Poleg tega navaja, da se mu je bistveno poslabšalo zdravstveno stanje, saj ima izredni visok pritisk ter je glede na genetske dejavnike pri njem podano visoko tveganje za srčno-žilne bolezni, zaradi česar bi se moral izogibati stresu. Nadalje opozarja tudi na to, da postopki z upnikom FURS še niso zaključeni, saj na Upravnem sodišču v Mariboru še potekata dva postopka, v katerih izpodbija odločbe FURS-a, iz katerih izvira večina njegovega dolga. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, smiselno pa tudi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da skrajša preizkusno dobo na štiri leta, to je do dne 10. 9. 2019. 3. Stečajna upraviteljica je vložila odgovor na pritožbi, v katerem pojasnjuje, da stečajni dolžnik prejema minimalni dohodek povečan za zakonsko določen cenzus za tri vzdrževane družinske člane. Poleg tega navaja, da je v teku prodaja nepremičnine stečajnega dolžnika, kar pomeni, da se stečajni postopek tudi ob morebitnem skrajšanju preizkusne dobe ne bi mogel zaključiti. Dejavniki, ki jih stečajni dolžnik navaja kot povzročitelji stresa (stečajni postopek, prodaja hiše), bodo tako ostali.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je dolžniku s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti z dne 10. 9. 2015 določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče dne 10. 9. 2020. 6. Dolžnik je vložil ugovor proti odpustu obveznosti, s katerim je uveljavljal, da je preizkusno obdobje predolgo ter predlagal, da se preizkusno obdobje določi v trajanju treh let in pol. Navajal je, da sodišče pri določanju trajanja preizkusnega obdobja ni ustrezno upoštevalo njegovih družinskih razmer, saj je postal oče še dveh otrok ter njegovega zdravstvenega stanja. Glede slednjega je navajal, da ima visok krvni pritisk in da je pri njem podana dedna obremenjenost v smeri srčno-žilnih bolezni.

7. Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju vseh pri dolžniku zatrjevanih relevantnih okoliščin, predvsem pa starosti dolžnika, njegove pridobitne sposobnosti in višine dolgov sklenilo, da ni podlage za skrajšanje dolžniku določene preizkusne dobe. Pojasnilo je, da se dolžnikova obveznost vzdrževanja dveh dodatnih mladoletnih otrok upošteva pri izterjavi njegovih stalnih prejemkov, saj prejema sedaj dolžnik zakonsko predvideni znesek za vdrževanje treh mladoletnih otrok. Glede dolžnikovih zdravstvenih težav je po vpogledu v predloženo zdravstveno dokumentacijo ugotovilo, da ima dolžnik visok pritisk in je zaradi genetskih dejavnikov bolj izpostavljen riziku poslabšanja kardialnega statusa. Nadalje je sklenilo, da ima dolžnik sicer res preživninske obveznosti do treh otrok, vendar je star 36 let in je torej v najbolj aktivnem delovnem obdobju, njegove zdravstvene težave pa niso takšne narave, da bi narekovale skrajšanje preizkusne dobe. Dolžnik ima iz naslova zaposlitve relativno visoke prihodke, saj iz pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2018 izhaja, da znaša njegova plača 2.600,00 EUR bruto, vendar pa ima tudi visoke obveznosti (po seznamu upnikov znaša višina prijavljenih terjatev 454.379,69 EUR), zato se od dolžnika pričakuje, da si bo v preizkusni dobi tudi iz prejemkov iz naslova zaposlitve prizadeval vsaj delno poplačati upnike.

8. Dolžnik v pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ni ustrezno upoštevalo dejstva, da sta se mu tekom stečajnega postopka (v letu 2018) rodila dvojčka, tako da ima sedaj tri mladoletne otroke. Po presoji pritožbenega sodišča pa je dejstvo, da je dolžnik dolžan preživljati svoje mladoletne otroke (skupaj s partnerico) v stečajnem postopku že upoštevano tako, da se mu je povečal zakonsko določen cenzus za dodatno vzdrževana družinska člana. Za omejitev zneska plače in drugih prejemkov, ki spadajo v stečajno maso, se namreč v postopku osebnega stečaja uporablja 102. člen ZIZ (tretji v zvezi s prvim odstavkom 389. člena ZFPPIPP), tako da dolžniku ostane znesek v višini 76 % minimalne plače, za preživljanje treh mladoletnih otrok pa se mu upošteva tudi znesek v višini prejemka, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči (1. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ). Drugih okoliščin glede njegovih družinskih razmer dolžnik ni zatrjeval. Dolžnikova preživninska obveznosti do otrok je tako, tudi po presoji pritožbenega sodišča, že ustrezno upoštevana v okviru omejitve zneska prejemkov, ki spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja.

9. Po presoji pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno upoštevalo, da dolžnik ni izkazal takega zdravstvenega stanja, ki bi bilo razlog za skrajšanje dolžniku določene preizkusne dobe. Pritožbeno sodišče sicer verjame dolžniku, da je zaradi osebnega stečaja v stresu, ki škodi njegovemu zdravju. Vendar pa je hkrati treba ugotoviti, da niso izpolnjeni pogoji za zaključek stečajnega postopka, saj v stečaju še poteka prodaja dolžnikove nepremičnine, na kar pa odpust obveznosti ne bo vplival.1 Da bi bila zaradi dolžnikovih zdravstvenih težav okrnjena dolžnikova delovna oziroma pridobitna sposobnost, pa v tem postopku ni bilo izkazano. Dolžnik je namreč zaposlen na delovnem mestu tehničnega direktorja pri podjetju P., d. o. o. in prejema plačo v višini 2.600,00 EUR bruto. Dolžnik je torej zaposlen na odgovornem delovnem mestu, zato pritožbeno sodišče verjame, da bo tudi v stečajnem postopku ravnal vestno in odgovorno in si bo prizadeval v preizkusni dobi v čimvečji meri poplačati upnike.

10. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu tudi pravilno poudarilo, da so dolžnikove obveznosti visoke, saj je bilo v postopku prijavljenih za 458.823,70 EUR terjatev. Dolžnik sicer pojasnjuje, da njegov dolg do upnika FURS ne obstaja, kar naj bi dokazal v postopkih, ki so še v teku. Že iz navedb dolžnika pa izhaja, da ti postopki še potekajo. Ni torej mogoče slediti dolžnikovi navedbi, da dolg upnika FURS ne obstaja, saj je to, po navedbah dolžnika, še predmet postopka v upravnih sporih, v katerih izpodbija odločbe tega upnika. Nenazadnje pa tudi ni mogoče spregledati, da ima dolžnik poleg obveznosti do upnika FURS (v višini 326.763,33 EUR) še druge obveznosti v višini, ki tudi ni zanemarljiva.2

11. Po presoji pritožbenega sodišča obravnavana zadeva že ob primerjavi višine dolgov, ni primerljiva z zadevo, na katero se sklicuje stečajni dolžnik v pritožbi (VSL0082025). V zadevi Cst 468/2015 sta terjatvi prijavila dva upnika (v skupni višini nekaj čez 12.000,00 EUR), dolžnica je v dolgove zašla po razpadu zakonske zveze, sama skrbi za preživljanje šoloobveznega otroka ter ima nizke dohodke. Primera se torej ob upoštevanju navedenega bistveno razlikujeta.

12. Dolžnik v pritožbi še navrže, da sta mu bili kršeni pravici iz 14. in 22. člena Ustave, vendar pa zatrjevane neenakosti pred zakonom ne konkretizira in ne izkaže. Njegova predvidevanja, da bi mu sodišče, če bi šel v stečaj leta 2017, določilo največ dveletno preizkusno dobo, so po presoji pritožbenega sodišča brez realne podlage. Sodišče prve stopnje je, po presoji pritožbenega sodišča, pravilno ugotovilo, da ob upoštevanju dolžnikove starosti 36 let, ko je v najbolj aktivnem delovnem obdobju, njegove pridobitne sposobnosti in višine dolgov, niso podane okoliščine, ki bi narekovale odmero krajše preizkusne dobe dolžniku. Sodišče prve stopnje je z določitvijo petletnega preizkusnega obdobja, ustrezno upoštevalo vse pri pritožniku ugotovljene okoliščine, ki po četrtem odstavku 400. člena ZFPPIPP vplivajo na njegovo odmero.

13. Uveljavljena pritožbena razloga torej nista utemeljena. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Pravnomočni sklep o odpustu obveznosti namreč ni ovira za to, da se unovči premoženje stečajnega dolžnika, ki spada v stečajno maso ter se razdeli upnikom (1. točka prvega odstavka 410. člena ZFPPIPP).

2 Po končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 13. 11. 2015 je bilo priznanih za več kot 120.000,00 EUR terjatev.