Jedro

Kot že pojasnjeno, je izvedenka dr. C.C. ugotovila tudi določene psihične spremembe na njunem zdravju ter predlagala, da je v trenutni situaciji potrebno omejiti stike med očetom in mld. otrokoma, predvsem zaradi varovanja koristi mld. otrok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Udeleženci postopka krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka:

1. S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Murski Soboti IV P 284/2017 z dne 23. 11. 2017 so bili določeni stiki med nasprotnim udeležencem in mld. otrokoma A.A., roj. ... in B.B., roj. ... tako, da le ti potekajo vsak drugi vikend od sobote od 9.00 ure zjutraj do nedelje do 18.00 ure v zimskem času in do 19.00 ure v poletnem času, med tednom ob sredah od 14.00 do 17.00 ure, v kolikor pa oče iz službenih obveznosti stika v sredo ne bi mogel izvesti, se ta stik iz srede prestavi na ponedeljek oziroma drugi prosti dan v tednu, v skladu z dogovorom staršev. Praznike otroka preživljata po dogovoru s starši s tem, da v letu 2017 in nadaljnjih neparnih letih otroka preživita božični večer, Silvestrovo in veliko noč pri materi, naslednji dan pri očetu, v parnih letih pa otroka praznični večer preživita pri očetu, naslednje jutro odideta k materi, pri čemer je točen čas predaje stvar sprotnega dogovora med staršema. Prav tako je bilo dogovorjeno, da se o točnih terminih dopusta dogovorita vsako leto do 31. maja.

Odločitev sodišča prve stopnje:

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu za spremembo stikov tako, da je določilo, da se stiki med mld. otrokoma A.A. in B.B. ter njunim očetom izvajajo vsako zadnjo soboto v mesecu od 14.00 do 18.00 ure na način, da ju mati na njunem domu, ko pride oče ponju, pospremi k očetu, oče pa na koncu stika, ko otroka vrne na dom njune matere, pri tej oddaji pospremi do matere ter da ima mld. B.B. z očetom še en dodatni sobotni stik v mesecu v časovnem odmiku dveh tednov od predhodnega stika, na enak način kot, ko sta pri očetu na stiku oba otroka skupaj (v izreku pod točko I) ter da udeleženca postopka trpita vsak svoje stroške postopka (izrek pod točko II). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so podane spremenjene razmere, ki narekujejo spremembo stikov, kot so bili določeni s sodno poravnavo ter, da je predlagana sprememba stikov v korist mld. otrok.

Pritožbene navedbe:

3. Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da predlog predlagateljice v celoti zavrne oziroma podredno, da sklep v celoti razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje, posledično z odločitvijo o povrnitvi pritožbenih stroškov. Uveljavlja, da je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Ne strinja se z drastičnim zmanjšanjem stikov ter navaja, da se bosta otroka od njega povsem odtujila. Ne strinja se z izvedenskim mnenjem izvedenke C.C., ki ni v svojem mnenju podala odgovorov na njegova vprašanja in zato je po njegovem prepričanju eden od razlogov za odločitev sodišča prve stopnje nepravilno izvedensko mnenje in potrebno bi bilo slediti njegovemu predlogu po pritegnitvi novega izvedenca klinične psihologije. Izvedenka ni odgovorila na vsa njegova vprašanja, da bi se razjasnilo kako bo lahko "potreba po očetu, ugoden odnos z njim ter varna navezanost med mld. otrokoma in njim" vzpostavljena pri obsegu le treh ur z mld. A.A. oziroma 6 ur na mesec z mld. B.B. Prav tako izvedenka, niti sodišče ni pojasnilo, zakaj je edina rešitev za odvrnitev negativnega vpliva na otroka, ki izvira iz neurejenega odnosa med staršema, kateremu prispeva tudi predlagateljica, drastično zmanjšanje stikov otrok z njim. Prav tako izvedenka ni izvedla razgovora s sedanjim partnerjem predlagateljice D.D. in tudi ni zaslišalo njegove nekdanje partnerke E. E., ter zavrnitev zaslišanja priče E. je v izpodbijanem sklepu povsem brez obrazložitve in zato le to ne more zadostiti standardu obrazloženosti zavrnitve dokaznega predloga. Uveljavlja kršitve ustavnih pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije ter izpostavlja dosedanjo sodno prakso. Uveljavlja tudi kršitve človekovih pravic ter 25. člena Ustave Republike Slovenije.

4. Nasprotna udeleženka je podala odgovor na pritožbo v katerem se zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša in terja povrnitev pritožbenih stroškov.

Odločitev o pritožbi.

5. Pritožba ni utemeljena.

Glede procesnih kršitev sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1), prav tako pa so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni obrazložilo zakaj stiki določeni niso v korist otrok in da se tudi ni opredelilo do vseh odločilnih dejstev, ker je odločitev sodišča prve stopnje jasno obrazložena. Po preizkusu odločbe je namreč pritožbeno sodišče prepričano, da je sodišče prve stopnje pri odločanju kritično presodilo vse izvedene dokaze in se do njih v izpodbijani odločbi tudi opredelilo.

7. Utemeljen tudi ni pritožbeni ugovor, da je sodišče z zavrnitvijo predloga za pritegnitev novega izvedenca psihologa iz razloga, ker izvedensko mnenje dr. C.C. ni popolno, zagrešilo kršitev načela kontradiktornosti in s svojim ravnanjem nezakonito postopalo. Izvedenka je s svojim izvedenskim mnenjem in dodatnim zaslišanjem podala mnenje, ki ga tudi pritožbeno sodišče ocenjuje kot strokovno ter celovito in v njem je odgovorila na vse relevantna vprašanja, ki so pomembna za odločitev v tem postopku in zgolj dejstvo, da se nasprotni udeleženec z vsebino izvedenskega mnenja ne strinja, ne more biti razlog za pritegnitev novega izvedenca iste stroke. Izvedenka je namreč pojasnila razloge zakaj se naj začasno in prehodno stiki nekoliko zožajo, in sicer predvsem iz razloga, da se zavarujejo koristi mladoletnih otrok. Izvedenka je prepričljivo pojasnila (točka 13 izpodbijanega sklepa), da stiki, ki so bili doslej določeni s sodno poravnavo za mld. otroke predstavljajo psihično obremenitev in jih je zato potrebno spremeniti. Prav tako sta mld. otroka v razgovoru jasno izpovedala, da čutita nelagodje in stisko ob izvajanju stikov z očetom ter izrazila željo o zmanjšanju stikov.

Materialno pravna podlaga za odločitev.

8. Sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otrok (osmi odstavek 141. člena Družinskega zakonika - v nadaljevanju DZ). Starši imajo enako in glavno odgovornost za varstvo in vzgojo otrok ter njegov razvoj (135. člen DZ). Starševska skrb so obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otroci in skrb za njihovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter opravljanje njegovega premoženja (prvi odstavek 136. člena DZ).

Razlogi pritožbenega sodišča:

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se že dosedaj stiki sklenjeni s sedaj spremenjeno sodno poravnavo ne izvršujejo na način, kot so bili določeni z njo ter da ima nasprotni udeleženec že zmanjšane stike z otroci iz razloga, ker so se mld. otroci uprli oziroma ne želijo izvrševati določenih stikov z njim. Že ob sklenitvi sodne poravnave je bil že izražen dvom, da bi lahko pri izvrševanju stikov z mld. otroci oče imel težave predvsem iz razloga, ker je bil že v dotedanjem skupnem življenju z otroci v zmanjšanem obsegu, predvsem zaradi svojega dela.

10. Tako mld. A.A.. kot mld. B.B., sta prepričljivo izpovedala, da so zanju določeni stiki obremenjujoči in da le teh v takšnem obsegu ne želita izvrševati zaradi njunega nelagodnega počutja pri očetu. Oba sta tudi izrecno povedala, da ne želita prespati pri očetu, ter da so stiki zanje pri očetu neugodni in obremenjujoči. Kot že pojasnjeno, je izvedenka dr. C.C. ugotovila tudi določene psihične spremembe na njunem zdravju ter predlagala, da je v trenutni situaciji potrebno omejiti stike med očetom in mld. otrokoma, predvsem zaradi varovanja koristi mld. otrok. Tako pravica staršev, kot predvsem pravica otrok, ki ob sodnih odločitvah morajo biti v ospredju, je varovanje njihove koristi in glede na izvedensko mnenje dr. C.C., zaslišanja udeležencev v postopku, kot tudi upoštevanju želj mld. otrok, je pritožbeno sodišče prepričano, da je odločitev sodišča prve stopnje v trenutni situaciji pravilna. Pritožbeno sodišče pa ob sprejeti odločitvi izpostavlja, da morata oba starša imeti v vidu, da poskušata ob ustrezni njuni podpori in po razgovoru z mld. otroci razširiti stike z očetom, saj k razvoju mld. otrok nedvomno prispevajo stiki mld. otrok z obema staršema, seveda pa le ob pogoju, da za mld. otroke stiki niso obremenjujoči in ne posegajo v njihovo psihično doživljanje. V konkretnem primeru, so torej podane spremenjene okoliščine in zato je bilo potrebno stike določene s sodno poravnavo spremeniti in ob upoštevanju želja in koristi mld. otrok, je zato izpodbijana odločitev pravilna, vendar morajo starši ob spremembi odnosa mld. otrok z očetom, predlagati razširitev stikov in tako omogočiti mld. otrokom ustrezen življenjski razvoj, saj kot že pojasnjeno, je za ustrezen otrokov razvoj potrebno imeti podporo obeh staršev.

11. Pritožbeno sodišče je odgovorilo na pritožbene ugovore, ki so ob tej odločitvi pomembni, kot določajo procesne določbe ZPP v zvezi z uporabo ZNP in DZ.

Odločitev pritožbenega sodišča. 12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških postopka.

13. Pri odločitvi o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči sodišče po prostem preudarku (101. člen DZ). V tem postopku je kot odločilni razlog glede odločitve o pritožbenih stroškov pritožbeno sodišče kot kriterij upoštevalo uspeh udeležencev v postopku. Ker je pritožba nasprotnega udeleženca bila neutemeljena, je sam dolžan kriti stroške pritožbenega postopka, predlagateljica pa z odgovorom na pritožbo ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve (155. člen ZPP).