Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSC Sklep in sodba Cp 405/2022

ECLI:SI:VSCE:2022:CP.405.2022 Civilni oddelek

ugotovitev ničnosti pogodbe nujni in enotni sosporniki
Višje sodišče v Celju
8. december 2022

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbi tožnikov zoper sodbo sodišča prve stopnje, ki je zavrnila tožbena zahtevka za ničnost dveh pogodb. Tožnika sta trdila, da je sodišče kršilo njihove pravice, ker nista bila obveščena o nekaterih procesnih dejanjih in ker je razpravljajoča sodnica delovala pristransko. Sodišče je ugotovilo, da sta tožnika kršila procesne predpise, saj nista tožila vseh pogodbene stranke, kar je bilo nujno za uveljavitev ničnosti. Pritožbeno sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje in zavrnilo pritožbe tožnikov.
  • Obveznost tožnika, da hkrati toži vse pogodbene stranke, katerih ničnost pogodbe uveljavlja.Sodba obravnava vprašanje, ali je tožnik dolžan hkrati tožiti vse pogodbene stranke, da bi lahko uspešno uveljavljal ničnost pogodbe.
  • Učinek pravdnih dejanj med enotnimi sosporniki.Sodba se ukvarja z vprašanjem, kako se učinek pravdnih dejanj razteza na tiste, ki zamudijo kakšno pravdno dejanje, v primeru enotnih sospornikov.
  • Zahteva za preložitev naroka in nepristranskost sodnika.Sodba obravnava pritožbene trditve tožnikov o nepristranskosti razpravljajoče sodnice in o tem, ali je sodišče pravilno ravnalo pri zavrnitvi njihove zahteve za preložitev naroka.
  • Odločitev o pravdnih stroških.Sodba se dotika vprašanja, kako je sodišče odločilo o pravdnih stroških in ali je bilo tožnikoma pravilno naloženo plačilo stroškov.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ob uveljavljanju ničnosti pogodbe mora tožnik hkrati tožiti vse pogodbene stranke pogodb, katerih ničnost uveljavlja, ker so vsi ti enotni in nujni sosporniki in če v tožbi vsi ti niso zajeti, ni tožena prava stranka.

Ker so v zadevi glede na zahtevek tožnikov na ničnost pogodb vsi toženci enotni sosporniki, se glede na določbo 196. člena ZPP na tiste, ki zamudijo kakšno pravdno dejanje, razteza tudi učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.

Izrek

I. Pravdni zadevi Cp 405/2022 in I Cp 406/2022 se združita v skupno obravnavano in se najprej vodita pod opr. št. Cp 405/2022. II. Pritožbi tožnikov zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 10. 6. 2022 se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Pritožbi tožnikov zoper dopolnilni sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 7. 2022 se zavrneta in se dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

**O odločitvi o združitvi zadev v skupno obravnavo:**

1. Pri pritožbenem sodišču sta med istimi strankami v zvezi z isto pravdno zadevo pred sodiščem prve stopnje, v obravnavi dve pravdni zadevi. Ena zaradi odločitve o pritožbah tožnikov zoper sodbo z dne 10. 6. 2022 in druga zaradi odločitve o pritožbah tožnikov zoper dopolnilni sklep z dne 19. 7. 2022. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odločilo, da se te združita v skupno obravnavo in se vodita naprej pod opr. št. Cp 405/2022. **O pritožbah tožnikov zoper sodbo z dne 10. 6. 2022:**

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 10. 6. 2022 zavrnilo tožbena zahtevka tožnikov, s katerima sta zahtevala, da sta pogodba o upravljanju stanovanjske hiše ..., z dne 4. 12. 1997 in pogodba z dne 7. 3. 2005, obe sklenjeni med lastniki stanovanjske hiše ... in prvo toženko nični ter da prvo toženka prvo tožniku plača 5.471,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in drugo tožnici znesek 1.106,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi o pravdnih stroških in sicer, da sta tožnika v 15. dneh nerazdelno dolžna povrniti prvo toženi stranki 173,50 EUR, drugo toženi stranki 65,50 EUR, četrto toženi stranki 675,34 EUR in osmo toženi stranki 597,31 EUR, v primeru zamudnega plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev, dalje.

3. Tožnika sta v pritožbah navajala, da sta 17. 5. 2022 vložila zahtevo za preložitev naroka 24. 5. 2022 iz utemeljenega razloga, ker je bila predsednica sodišča v postopku izločanja in ni bila pristojna odločati o izločitvi razpravljajoče sodnice. Ker Okrajno sodišče v Celju še ni obravnavalo vloge, ki mu jo je predsednik VSC odstopil, postopek izločanja še ni zaključen. V vlogi za preložitev sta tožnika napisala, da je edina težava prav razpravljajoča sodnica, to pa zaradi njene okuženosti in pristranskosti, saj je razsojala v vsaj šestih zadevah prve toženke proti tožnikoma, nikoli pa ni videla dokaza za trditev, da je prva toženka zakoniti upravnik, ampak je le prepisovala navedbe prve toženke. Da sta bili predsednica sodišča in razpravljajoča sodnica v dogovoru, da izigrata tožnika, izhaja iz dejstva, da sta na dne 17. 5. 2022 vloženo zahtevo za izločitev sodnice odgovor predsednice prejela 18. 6. 2022, napisan pa je bil 23. 5. 2022, torej dan pred narokom in da jima ni mogel biti vročen pravočasno. Razpravljajoča sodnica jima sicer ni pisno odgovorila na njuno zahtevo za preložitev naroka, kar jima zagotavlja zakon. Po njunem mnenju gre za skupne igrice predsednice in razpravljajoče sodnice, naperjene zoper njiju, da bi lahko razpravljajoča sodnica v sodbi napisala, da bi tožnika lahko sklepala, da jima ni bilo ugodeno. Razpravljajoča sodnica, ki je vodila šest zadev v tožbah prve toženke, je odločitve sprejemala na podlagi trditev prve toženke, ne da bi od nje zahtevala dokaze. Zato v predmetni zadevi zahtevata, da se predhodno na podlagi verodostojnih dokazov ugotovi, ali je bila prvo toženka imenovana za upravnika objekta ... Tega sodišče na razpravi 24. 5. 2022 ni ugotavljalo, niti zahtevalo od prvo toženke, čeprav sta tožnika zahtevala, da predloži dokaze o imenovanju za upravnika. Zato je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Menita, da sodišče ne loči med pogodbama iz 22. in 28. člena SZ, saj pogodba z dne 4. 12. 1997 ne more biti istočasno pogodba po obeh členih. Iz zapisnika o naroku 24. 5. 2022 je razvidno, da je sodišče opustilo ugotavljanje dejanskega stanja, saj ni storilo nič in razprave ni bilo. Po lažnem branju tožbe in drugih listin, česar zaradi njihove obsežnosti v 30. minutnem trajanju naroka ni moglo izvesti, ni nihče od tožencev ponudil dokazov, ki bi dokazovali, da navedbe tožnikov v tožbi ne držijo. Peto tožena stranka je prepozno prerekala zahtevek, vendar ga je sodišče upoštevalo. Sodišče bi moralo vlogo peto toženca zavreči, če je ni, pa jo dostaviti tožnikoma. Osmo tožena stranka je že nekaj let mrtva, o čemer sta tožnika sodišče seznanila že v tožbi. Zato si ta ni mogel najeti odvetnika in priglasiti stroškov, ki mu jih je sodišče priznalo. Sodišče je tako podprlo delovanje prvo tožene stranke kot neimenovanega upravnika, kar je nezakonito dejanje pomoči pri oškodovanju tožnikov kot tretjih oseb. Navedb toženih strank v pritožbi ne bosta posebej zavračala, pritožbi pa prilagata odgovore nanje, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo in so ti sestavni del pritožbe. Sicer pa jima sodišče in zapisnika o razpravi ni vročilo. Odgovora osmo toženi stranki nista mogla posredovati, ker ga ta ni mogla podati. Tožnikoma so kršene temeljne in ustavne pravice tako po SZ kot po 14., 22. in 29. členu Ustave RS zaradi ravnanj predsednice, z neodgovorom na prestavitev razprave, z neizločitvijo razpravljajoče sodnice dan pred razpravo, nedostavo odgovora za preložitev razprave, zaradi okuženosti sodnice zaradi predhodnih šestih sodb, ki jih je izrekla brez dokaza o prvo toženi stranki. Dvomita pa tudi, da je bila sodnica izbrana v skladu s Sodnim redom, ker se ni sodilo v njuni navzočnosti. Ker je razpravljajoča sodnica že šestkrat razsojala v tožbah prve toženke proti njima, sedaj pa tožnika tožita prvo toženko, gre za konflikt interesov sodnice. Pritožbenemu sodišču zato predlagata, da sodbo v celoti razveljavi. Predsednica in razpravljajoča sodnica sta bili in sta še v postopku, ki ga je predlagal predsednik VSC in zato ne bi smeli opravljati nobenih aktivnosti. Sodišče v sodbi navaja osmo toženo stranko A. A., ki pa je že pokojen in ga tožnika nista tožila. Zahtevata prisotnost na obravnavi pred pritožbenim sodiščem, ker je to njuna pravica.

4. Nobena od toženih strank na pritožbi tožnikov ni odgovorila.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Odločilni razlog odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenih zahtevkov tožnikov na ničnost, kot je to samo jasno obrazložilo v točki 21 obrazložitve sodbe, je, da za tovrstne zahtevke mora tožnik hkrati tožiti vse pogodbene stranke pogodb, katerih ničnost uveljavlja, ker so vsi ti enotni in nujni sosporniki in če v tožbi vsi ti niso zajeti, ni tožena prava stranka. Ker tožnika s tožbo (kljub takšnemu pouku in opozorilih, ki sta jih prejela že v prejšnjih postopkih) nista zajela vseh pogodbenikov oziroma njunih pravnih naslednikov, je sodišče prve stopnje njuna tožbena zahtevka zavrnilo, ne da bi se ukvarjalo z nadaljnjimi (drugimi) trditvami pravdnih strank. Navedeni razlogi so pravno pravilni in nujno narekujejo zavrnitev takšnega tožbenega zahtevka. Zato pa je sodišče prve stopnje (v skladu z načelom ekonomičnosti postopka) glavno obravnavo opravilo in zaključilo ne da bi na njej izvajalo dokaze, ki so jih pravdne stranke sicer predlagale za dokaz svojih trditev. Pritožbene trditve tožnikov o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ker sodišče prve stopnje ni izvajalo po njima predlaganih dokazov in pritožbene trditve, da bi naj to potrjevalo njune trditve o pristranskosti razpravljajoče sodnice oziroma njeni ″povezanosti‶ s predsednico sodišča oziroma s prvo toženko v delovanju proti tožnikoma ter o kršitvah pravic do enakega obravnavanje, so zato neutemeljene.

7. Po določbi drugega odstavka 71. člena ZPP lahko razpravljajoči sodnik, zoper katerega je bil vložen predlog za izločitev zaradi zatrjevane nepristranskosti, do odločitve predsednika sodišča o takšnem predlogu opravlja vsa nadaljnja pravna dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča. Zato pa je razpravljajoča sodnica ravnala v skladu z navedeno določbo, ko je glede na 17. 5. 2022 vloženo, sicer že četrto vsebinsko enako zahtevo tožnikov za njeno izločitev v tem postopku1, glede na to, da njunemu predlogu za preložitev za 24. 5. 2022 razpisanega naroka ni ugodilo, pravilno opravilo narok za glavno obravnavo. Ker pa je na njem glavno obravnavo tudi zaključilo, je z izdajo predmetne končne odločbe pravilno počakalo do vročitve sklepa predsednice Okrajnega sodišča v Celju dne 23. 5. 2022, s katerim je zahtevi tožnikov z 17. 5. 2022 zavrnilo, tožnikoma. Pritožbene trditve pritožnikov o nepravilnosti ravnanja sodišča, ker razpravljajoča sodnica zaradi nerešeniih zahtev za njeno izločitev in njune zahteve za izločitev predsednice sodišča naroka ne bi smelo opraviti, se tako izkažejo kot neutemeljene.

8. Razlogovanje sodišča prve stopnje v točki 15 obrazložitve o tem kakšne razloge določa ZPP kot upravičene razloge za preklic naroka, zakaj ni štelo za utemeljena predloga tožnikov za preložitev naroka dne 24. 5. 2022 in zakaj ni pisno obvestilo tožnikov o neugoditvi njunemu predlogu ter kaj pomeni za stranko, ki je prosila za preklic naroka, dejstvo, da sodišče naroka ni preklicalo, je v skladu z ustaljeno sodno prakso vseh slovenskih sodišč2. Zato pa so neutemeljeni, sicer z nobenimi konkretnimi zakonskimi določili konkretizirani pritožbeni očitki o pravni zmotnosti takšnega razlogovanja.

9. Sodba sodišča prve stopnje v uvodu poimensko opredeljuje tožence. Iz takšnih navedb v uvodu je razvidno, da je osma tožena stranka, ki jo je v postopku zastopala Odvetniška družba C. iz ... ter da A. A. v konkretni zadevi ni bil tožena stranka. Zato so neresnični in neutemeljeni vsi pritožbeni očitki pritožnikov, utemeljevani s trditvami, da je sodišče prve stopnje kot osmo toženo stranko, v nasprotju s tožbenimi navedbami tožnikov, upoštevalo umrlega A. A. 10. Ker so v predmetni zadevi glede na zahtevek tožnikov na ničnost pogodb vsi toženci enotni sosporniki, se glede na določbo 196. člena ZPP na tiste, ki zamudijo kakšno pravdno dejanje, razteza tudi učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki. Zato je sodišče prve stopnje ob dejstvu, da so prvo, drugo, tretje, šesto, osmo in deveto tožene stranke vložile pravočasno odgovor na tožbo, s katerim so nasprotovali utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnikov, pravilno upoštevalo tudi kasnejše vložene pripravljalne vloge četrto toženke in peto toženca.

11. ZPP v določbi 124. člena, kjer določa upravičenja strank v zvezi z zapisnikom, ki ga sestavi sodišče, ne določa obveznosti sodišča, da pravdnim strankam vroča zapisnik o opravljenem naroku za glavno obravnavo3. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki o podanosti sicer nekonkretizirane bistvene kršitve, ker jima sodišče ni vročilo zapisnika o naroku.

12. Sojenje istega sodnika/ce v več postopkih med istimi osebami kot pravdnimi strankami pomeni v primeru večjega števila takšnih postopkom na manjšem sodišču realno nujnost in ne konflikt interesov sodnika. Sojenje sodnika v takšnih situacijah tudi ne pomeni izločitvenega ali odklonitvenega razloga po 71. členu ZPP. Zato pa so neutemeljena in neupoštevna takšna pritožbena zatrjevanja pritožnikov in z njimi utemeljevan predlog za razveljavitev sodbe.

13. ZPP v določbah, ki urejajo odločanje pritožbenega sodišča o pritožbah brez obravnave, torej na sejah, ne določa udeležbe pravdnih strank na sejah (prvi odstavek 347. člena ZPP). Zato pritožbeno sodišče pritožnikov na sejo, kjer je obravnavalo in odločilo o njunih pritožbah, ni vabilo.

14. Zaradi neutemeljenosti pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje niso pripetile nobene od kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče njuni pritožbi zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

15. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP).

**O pritožbah zoper dopolnilni sklep z dne 19. 7. 2022**

16. Sodišče prve stopnje je z dopolnilnim sklepom z dne 19. 7. 2022 sklenilo, da sta tožnika dolžna v 15. dneh nerazdelno šesto toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 335,99 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od nastopa zamude dalje.

17. Tožnika sta v pritožbah zoper navedeni sklep navajala, da sklep v celoti zavračata. Iz obrazložitve je namreč razvidno, da je sodišče prve stopnje ravnalo površno, ker je izpustilo šesto toženo stranko. Za napake sodišča pa tožnika ne moreta odgovarjata. Sodba sicer še ni pravnomočna, zato je ta sklep vprašljiv. Sodišče prve stopnje ni navedlo nobenega dokaza za priglasitev stroškov. V sodbi z dne 10. 6. 2022 je navedlo, da na obravnavi ni bila vložena zahteva za povračilo stroškov. Zato šesto tožena stranka ni upravičena do povračila, saj je zamudila rok za pritožbo. Vse zahteve in dokaze je potrebno vložiti na razpravi, ne pa pozneje. Zato je potrebno dopolnilni sklep zavreči. 18. Šesto tožena stranka na pritožbi tožnikov ni odgovorila.

19. Pritožbi nista utemeljeni.

20. Z zavrnitvijo pritožb tožnikov zoper (končno) sodbo z dne 10. 6. 2022 (kot je obrazloženo zgoraj), je ta sodba postala pravnomočna, s tem pa tudi odločitev o neuspehu tožnikov z njunima tožbama (tudi) zoper šesto toženo stranko.

21. Kot je pravilno izpostavilo tudi sodišče prve stopnje, ZPP v prvem odstavku 325. člena in prvem in v četrtem odstavku 326. člena izrecno ureja situacijo in potrebno ravnanje strank in sodišča v primeru, ko sodišče s sodbo ni odločilo o stroških postopka stranke. V skladu z navedenimi določili je sodišče prve stopnje izpodbijani dopolnilni sklep tudi izdalo. Določilo drugega odstavka 163. člena ZPP glede časa, v katerem mora stranka vložiti zahtevek za povrnitev stroškov, določa, da mora takšno povrnitev stroškov zahtevati najkasneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Torej določa le najkasnejši čas, v katerem mora stranka zahtevati povračilo stroškov, da bi lahko tega kot upoštevnega sodišče upoštevalo. Ker glede na odločitev v sodbi z dne 10. 6. 2022 tožnika s tožbenima zahtevkoma zoper šesto toženo stranko nista uspela, v sodbi pa o stroških šesto tožene stranke ni bilo odločeno, šesto tožena pa je znotraj 15-dnevnega pritožbenega roka zoper sodbo predlagala tudi izdajo dopolnilnega sklepa o stroških, ki je bila utemeljena, saj je šesto tožena stranka stroške priglasila že v odgovoru na tožbo z dne 2. 10. 2020 (kar je glede na drugi odstavek 163. člena ZPP pravočasno), je sodišče prve stopnje tako v skladu z navedenimi določili ZPP tožnikoma z dopolnilnim sklepom naložilo v plačilo tudi priglašene stroške šesto tožene stranke za vložitev odgovora na tožbo.

22. Pritožbeni očitki tožnikov se tako izkažejo kot neutemeljeni. Zaradi neutemeljenih pritožbenih razlogov in dejstva, da se sodišču prve stopnje tudi v zvezi s tem sklepom niso pripetile nobene od kršitev, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbi tožnikov zavrnilo in dopolnilni sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

23. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 Prve tri so bile pred tem po predsednici sodišča že zavrnjene. 2 Primerjaj VSL I I Cp 2653/2010, VSL II Cp 4767/2010, VSL II Cp 1256/2011 in drugi. 3 Drugi odstavek navedenega člena določa le, da imajo stranke pravico prebrati zapisnik ali zahtevati, da se jim ta prebere in ugovarjati zoper njegovo vsebino.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia