Jedro

Z vpisom v obrtni register je tožnik (obvezno) postal član OZS in Območne obrtno - podjetniške zbornice ter je posledično dolžan plačevati članarino.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bila tožniku odmerjena članarina za Obrtno podjetniško zbornico Slovenije (v nadaljevanju OZS) za leto 2009 v skupnem znesku 240,00 EUR. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je bil tožnik v obrtni register, ki ga vodi OZS, vpisan z dnem 6. 3. 1995. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedeno, da se na podlagi 31. člena Obrtnega zakona (Uradni list RS, št. 40/04-UPB1, 117/06 in 102/07, v nadaljevanju ObrZ) pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost v Republiki Sloveniji kot obrtno dejavnost, obrti podobno dejavnost ali domačo oziroma umetnostno obrt, obrtne zadruge in oblike njihovega združevanja (v nadaljevanju: osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost) združijo v OZS in po sedežu obrata oziroma firme v območne obrtno - podjetniške zbornice. Navaja še 6. odstavek 39. člena ObrZ in Sklep o načinu plačevanja članarine OZS od 1. 1. 2009 dalje (Uradni list RS, št. 123/08, v nadaljevanju Sklep) ter poudari, da skladno s I. točko Sklepa plačujejo članarino člani OZS s statusom fizične osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost. Pojasni tudi, da je v skladu s VI. točko Sklepa v mesecu februarju 2009 OZS obvestila tožnika o višini in načinu plačevanja članarine v letu 2009, nato pa je bila ugotovljena obveznost iz naslova članarine za obdobje od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 z zapadlimi mesečnimi zneski članarine, kot je navedeno v izreku odločbe. Opozori še, da bo v primeru, če članarina ne bo plačana, v skladu z 289. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB 2, 126/07, 65/08 in 8/10, v nadaljevanju ZUP) podan predlog za začetek postopka upravne izvršbe pristojnemu organu, in pojasni, da skladno s 7. odstavkom 39. člena ObrZ pritožba ne zadrži izvršitve.

Zoper navedeno odločbo je tožnik vložil pritožbo, ki jo je Upravni odbor OZS kot drugostopenjski organ (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo opr. št. 0166-2009-17123/SR z dne 31. 8. 2010 zavrnil. Drugostopenjski organ je pojasnil, da ima tožnik, kot izhaja iz obrtnega registra in Poslovnega registra AJPES, registrirane dejavnosti (- postavljanje ostrešij in krovska dela; - druga zaključna gradbena dela; - oblaganje tal in sten in - vgrajevanje stavbnega pohištva), ki so po Uredbi o določitvi obrtnih dejavnosti in obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 18/08) opredeljene kot obrtne in obrti podobne dejavnosti. Navedene dejavnosti uvrščajo tožnika med obrtnike, ki se obvezno vpišejo v obrtni register. Z vpisom v obrtni register pa je tožnik, skladno z 31. členom ObrZ, postal obvezen član OZS in Območne obrtno - podjetniške zbornice A. in je tako, glede na 39. člen ObrZ dolžan plačevati članarino. Članstvo in posledično plačevanje članarine je opredeljeno v določbah ObrZ in je obvezno. Pravico do opravljanja obrtne ali obrti podobne dejavnosti pridobi gospodarski subjekt prav z vpisom v obrtni register in ima ves čas vpisa v obrtni register pravico opravljati obrtno dejavnost, obenem pa je zavezan k plačilu predpisane članarine. Ker je bil tožnik v letu 2009 vpisan v obrtni register in je imel s tem pravico opravljati obrtno dejavnost, za katero je registriran, je dolžan plačati celotno članarino za leto 2009. Glede navedb, da tožnik nikoli ni koristil uslug OZS in da je OZS sama sebi namen pojasni, da so sredstva obvezne članarine porabljena za tiste naloge, ki jih določa ObrZ v 40. členu in so namenjene članstvu kot celoti (zlasti zastopanju interesov obrti in malega podjetništva, sprotnemu informiranju in svetovanju ter splošnemu svetovanju, ki je članom na voljo preko revije Obrtnik ter preko spletnih strani). Poudari še, da se je glede obveznega članstva v zborničnih sistemih že v več primerih izreklo Ustavno sodišče RS in ugotovilo, da obvezno članstvo ne posega v pravico oseb, da se svobodno združujejo in ni neskladja z Ustavo RS. Pojasni tudi, da je izterjava neplačane članarine predmet samostojnega izvršilnega postopka in da upravno izvršbo denarnih obveznosti, skladno z 2. odstavkom 289. člena ZUP opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in odločbo izpodbija s tožbo. V tožbi najprej navaja, da je tožnik kapitalska družba in da je bil prej včlanjen v gospodarsko zbornico, iz katere pa je, odkar članstvo ni več obvezno, izstopil. V zvezi z OZS pove, da je vse, kar je prejel od OZS zavrnil oziroma je bila vložena pritožba. V OZS se tožnik ni nikoli včlanil in od nje nima nobene koristi. Meni da zato, ker se v OZS ni nikoli včlanil, tudi ni dolžan plačevati članarine. Tožeča stranka v teh težkih časih nima niti za plače, kaj šele za članarino. Izraža svoje nestrinjanje s poslovanjem OZS. Meni tudi, da ni nobene podlage za rubež članarine. Navaja, da je 31. člen ObrZ, na katerega se sklicuje OZS, v nasprotju z načelom prostovoljnega združevanja. Res je sicer, da je bilo tožeči stranki izdano obrtno dovoljenje, ki pa ga je bilo potrebno plačati. Meni, da je za tožečo stranko OZS šiba, ki je ne potrebuje. Sodišču smiselno predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je poslala obširen odgovor na tožbo v katerem prereka navedbe tožeče stranke. Poudarja, da je vse od uveljavitve ObrZ dalje morala OZS pravnim ali fizičnim osebam, ki so bile registrirane oz. so opravljale dejavnost, opredeljeno kot obrtno dejavnost, po uradni dolžnosti izdati obrtno dovoljenje in jih vpisati v obrtni register. Kot izhaja iz obrtnega registra ima tožeča stranka izdano obrtno dovoljenje tako za obrtno dejavnost s pogojem (postavljanje ostrešij) kot tudi za obrti podobno dejavnost (vgrajevanje stavbnega pohištva). Tožeča stranka je vpisana v obrtni register od 6. 3. 1995, ko je bil vpis izveden po uradni dolžnosti Z vpisom v obrtni register je tožeča stranka, skladno z ObrZ, postala obvezen član OZS in Območne podjetniške - zbornice A. in je tako po 39. členu ObrZ dolžna plačevati članarino. Članstvo tožeče stranke v OZS ni prostovoljno ali pogodbeno pogojeno, temveč obvezno, glede na opravljanje in registracijo njenih dejavnosti. Dne 9. 1. 2002 pa je tožeča stranka sama podala vlogo za spremembo podatkov v izdanem obrtnem dovoljenju, in sicer zaradi uskladitve z novo Uredbo o listi A obrtnih dejavnosti in listi B obrti podobnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 108/00 in št. 16/01). Nato je bila tožeči stranki dne 24. 1. 2002 izdana nova odločba in obrtno dovoljenje. Članstvo v OZS tožeči stranki tako ni moglo biti neznano. Glede navedb tožeče stranke o neustavnosti obveznega članstva v OZS se sklicuje na odločbe Ustavnega sodišča RS, ki je ObrZ že večkrat obravnavalo, in sicer odločbe opr. št. U-l-90/99 z dne 6. 3. 2003 in opr. št. U-l-81/08 z dne 17. 9. 2009. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne in tožeči stranki naloži povračilo stroškov postopka.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, ker pravno relevantna dejstva, pomembna za odločitev v zadevi, med strankama niso sporna (1. odstavek 59. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru med strankama ni sporno, da je bilo tožeči stranki izdano obrtno dovoljenje. Prav tako ni spora o tem, za opravljanje katerih dejavnosti je registrirana tožeča stranka, in tudi ne o tem, da tožnik v letu 2009 ni plačal članarine OZS. Sporno ostaja članstvo v OZS in obveznost plačila članarine. Glede na določbo 19. člena ObrZ OZS vodi obrtni register, ki je javna knjiga in v katerega se med drugim vpišejo osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost. Pravica do opravljanja obrtne dejavnosti se pridobi z vpisom v obrtni register (6. člen ObrZ in 15. člen Pravilnika o postopku izdaje obrtnega dovoljenja in obrtnem registru, Uradni list RS, št. 59/08 in spremembe). Kot je navedeno že v drugostopenjski odločbi se, skladno z določbo 31. člena ObrZ, osebe, ki opravljajo obrtno dejavnost, združijo v OZS in po sedežu obrata oziroma firme v območne obrtno - podjetniške zbornice. Z vpisom v obrtni register je tožnik, skladno z 31. členom ObrZ, postal (obvezno) član OZS in Območne obrtno - podjetniške zbornice A. ter je posledično, skladno z 39. členom ObrZ, dolžan plačevati članarino. Način način plačevanja članarine OZS po 6. odstavku 39. člena ObrZ določi skupščina s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu RS. Ker je po povedanem članstvo in posledično plačevanje članarine v ObrZ natančno opredeljeno in obvezno in ker je bil tožnik v letu 2009 vpisan v Obrtni register in je imel s tem pravico opravljati obrtno dejavnost, za katero je registriran, je skladno z 39. členom ObrZ tudi zavezan k plačevanju članarine za leto 2009. Ker pa tožnik članarine ni plačeval, česar niti ni oporeka, je tudi po presoji sodišča pravilna odločitev, da se mu ta odmeri z odločbo.

V ostalem pa se sodišče strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odločitev pojasnil prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi je obširno obrazložil odločitev glede zavrnitve pritožbenih ugovorov drugostopenjski organ in se, kolikor so tožbeni ugovori enaki ugovorom, ki so bili uveljavljani že v pritožbi, nanje tudi sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1).

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje ob izdaji odločb pravilno ugotovljeno, izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena, kršitev zakona, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa sodišče ni našlo. Zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.