Jedro

Če se ugotovi točen dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najverjetneje umrl oziroma tisti dan, ki ga najverjetneje ni preživel, velja ta dan za dan smrti. Če pa se ta dan ne da dognati, velja zakonita fikcija, da je smrt nastopila prvi naslednji dan po poteku rokov pogrešanosti iz 82. člena ZNP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

S sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. R 52/93 z dne 24.5.1993, se je priznala veljavnost v Republiki Sloveniji sklepu Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu z dne 2.8.1950, s katerim je bil za mrtvega razglašen A. L., rojen 1869 na P., in po katerem se je kot dan, ki ga ni preživel, smatral 31.7.1945. Okrajno sodišče v Brežicah je dne 15.3.2004 s sklepom, opr. št. N 19/2003-20, sklenilo, da se navedeni sklep Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu spremeni tako, da se šteje za dan smrti A. L., 31.12.1945. Na podlagi določbe 1. odst. 90. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije predlagalo spremembo datuma smrti A. L., in sicer tako, da se šteje kot dan, ki ga A. L. ni preživel, 31. julij 1945. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlogu ugodilo in svoj sklep z dne 15.3.2004, opr. št. N 19/2003, razveljavilo (in s tem vzpostavilo veljavnost sklepa Deželnega sodišča za civilnopravne zadeve v Gradcu, priznanega s sklepom Višjega sodišča v Celju z dne 24.5.1993).

Proti sklepu se udeleženec M. L. (pranečak pokojnega) pravočasno pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne, podrejeno pa sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je bil postopek dokazovanja smrti A. L. že izveden in že ugotovljena fikcija smrti z datumom 31.12.1945. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v celoti negiralo svoje ugotovitve iz sklepa, opr. št. N 19/2003. Nerazumljivo je, da sodišče sedaj "zadevo postavi na glavo", samo na podlagi podatkov v knjigi Totengedenkbuch der Deutsch - Untersteirer. Tudi ostali razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so glede na argumentirane ugotovitve v sklepu N 19/2003 zmotne. Ni bistveno, kako je bila zaplembena odločba vročena A. L. (vročena je bila skrbniku), niti to, da v Zgodovinskem arhivu v Celju očitno ni listin, ki bi izkazovale smrt A. L.. Znano je, da so državni organi takratnega komunističnega sistema ravnali po domače, zadeve poenostavljali ter mnogim osebam postavljali "skrbnike".

Pritožba je utemeljena.

Kadar obstojijo okoliščine, ki kažejo na to, da je tisti, ki je bil razglašen za mrtvega, še živ, sodišče (po izpeljanem postopku) razveljavi svojo odločbo. V konkretnem postopku ni bilo ugotovljeno, da je A. L. še živ. Že iz tega razloga je odločitev sodišča prve stopnje o razveljavitvi sklepa o razglasitvi za mrtvega z dne 15.3.2004 nepravilna. Če pa sodišče ugotovi, da je pogrešanec umrl kakšen drug dan, kot velja po sklepu za dan njegove smrti, spremeni svoj sklep (1. odst. 91. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Sklepa, kot ga je sprejelo sodišče prve stopnje, določbi 90. in 91. člena ZNP ne predvidevata. Izrek sklepa je zato nerazumljiv. Iz obrazložitve je sicer razvidno, da je sodišče prve stopnje vodilo postopek po predlogu Vrhovnega državnega tožilstva RS za spremembo sklepa, s katerim je bil pogrešani A. L. razglašen za mrtvega (torej sklepa Okrajnega sodišča v Brežicah z dne 15.3.2004, opr. št. N 19/2003). Ugotovilo je, naj bi pogrešani umrl maja 1945, zaključilo pa, da se za dan, ki ga pogrešani ni preživel, šteje 31.7.1945 (4. in 5. odstavek stran 2 sklepa). Zakaj sodišče šteje kot dan, ki ga pogrešani ni preživel, 31.7.1945, če pred tem ugotavlja, da naj bi umrl maja 1945, iz obrazložitve sklepa ni mogoče ugotoviti. Poleg tega, da je izrek sklepa nerazumljiv, sklep torej tudi nima jasnih razlogov o odločilnih dejstvih, zato ga ni mogoče preizkusiti (14. točka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje pazi, da bo odločalo v okviru določb 90. in 91. člena ZNP. Na podlagi določbe o materialnem procesnem vodstvu (385. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) pa naj najprej predlagatelja opozori na nerazumljivost njegovih navedb o tem, da naj bi po novo pridobljenih podatkih pogrešani umrl v maju 1945 (ko naj bi bil ustreljen v protitankovskem jarku pri Dobovi), predlaga pa ugotovitev dneva, ki ga A. L. ni preživel, 31.7.1945. Takšen predlog v materialnem pravu nima podlage. Če se namreč ugotovi točen dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najverjetneje umrl oziroma tisti dan, ki ga pogrešanec najverjetneje ni preživel, velja ta dan za dan smrti (zaenkrat predlagatelj takšnega dneva ne zatrjuje in ne dokazuje). Če pa se ta dan ne da dognati, velja zakonita fikcija, da je smrt nastopila prvi naslednji dan po poteku rokov pogrešanosti iz 82. člena ZNP (87. člen ZNP). Tudi sodišče bo moralo pri svoji odločitvi navedeni določbi upoštevati.

Pritožbeno sodišče je še odločilo, da pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka, glede na določbo 35. člena ZNP, ki pravi, da vsak udeleženec nepravdnega postopka trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. V konkretnem primeru zakon ne določa drugače.