Jedro

Zmotno je stališče obrambe, da nadzor brez vednosti delavca ni dovoljen. Pravilnik namreč določa, da se nadzor lahko opravi ob vsakem času z rednimi in izrednimi kontrolami.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega F.R. se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo predlog zagovornice obdolženega F.R., odvetnice A.Z., podanega na predobravnavnem naroku dne 24. 5. 2018, da se iz spisa izloči kazenska ovadba z vsemi prilogami, zapisniki o zaslišanju A.H., F.H., fotografije njunega vozila, poročilo SKP z dne 7. 10. 2015 s prilogami, zapisnika o zaslišanju prič J.O. in D.M. z dne 25. 10. 2016, vsa poročila o izredni kontroli cestninskega nadzora z delovnimi nalogi od l. št. 82 do 87 ter vse listine v prilogi A spisa.

2. Zoper sklep se je pritožila zagovornica obdolženega F.R. iz vseh pritožbenih razlogov, pritožbenemu sodišču pa predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni in izloči vse predmetne dokaze oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožba uvodoma navedenih pritožbenih razlogov ne pojasni, iz njene obrazložitve pa je razvidno, da se ne strinja z oceno v izpodbijanem sklepu, da izrednega nadzora nad delom cestninskih nadzornikov B.B. in F.R. ni mogoče šteti kot prikriti preiskovalni ukrep po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Po oceni pritožbe obdolženec, ki je pogodbo o zaposlitvi podpisal 1. 2. 2013, ni mogel biti seznanjen s Pravilnikom o cestninskem blagajniškem poslovanju, sprejetim dne 12. 6. 2014. Sicer pa obdolženca obravnavanega dne nista pobirala cestnine, niti izvajala blagajniškega poslovanja, sam pravilnik pa niti ne določa, na kakšen način bi se naj izvedel nadzor. Prikriti nadzor, brez vednosti delavca, po mnenju obrambe ni dovoljen. Gre za ukrep, primerljiv prikritim preiskovalnim ukrepom, katerega izsledke je potrebno v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZKP uničiti, ker sta od prenehanja izrednega nadzora do vložitve obtožnice pretekli več kot dve leti.

5. Pritožba nima prav. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno in zakonito, ko predlogu za izločitev dokazov ni ugodilo, svojo odločitev pa je tehtno in argumentirano pojasnilo. Z razlogi izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče v celoti soglaša in jih kot pravilne povzema.

6. Prvostopenjsko sodišče je v sklepu pravilno navedlo, zakaj ni podlage za izločitev listin, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Tudi po presoji pritožbenega sodišča delo referenta za kontrolo blagajniškega poslovanja in izredni nadzor nad delom cestninskih nadzornikov ni mogoče enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Slednje izvaja policija po predpisanem postopku na podlagi odredbe državnega tožilca oziroma sodišča v točno določenih primerih. V obravnavanem primeru pa pri izrednem nadzoru nad delom obdolžencev niso sodelovali policisti ali tajni policijski delavci. Referent za kontrolo blagajniškega poslovanja je namreč izvajal nadzor neodvisno od dela policije, skladno s pogodbenimi določili in internimi pravili, zato je zmotno pritožbeno stališče, da gre za ukrep, primerljiv prikritim preiskovalnim ukrepom. Sicer pa pritožba niti ne pojasni, kateri prikriti preiskovalni ukrep konkretno ima v mislih.

7. Referent za kontrolo blagajniškega poslovanja J.O. je imel v skladu s Pravilnikom o cestninskem blagajniškem poslovanju družbe D. d.d. (v nadaljevanju Pravilnik) vso pravico opazovati delo obdolžencev, ki sta izvajala nadzor nad uporabo vinjet pred mejnim prehodom Š. Zmotno je stališče obrambe, da nadzor brez vednosti delavca ni dovoljen. Pravilnik namreč določa, da se nadzor lahko opravi ob vsakem času z rednimi in izrednimi kontrolami, izvajalci nadzora pa pri svojem delu samostojno ugotavljajo dejstva, zbirajo dokaze, zavzemajo stališča in predlagajo ukrepe, pri čemer se ravnajo po načelih objektivnosti, materialne resnice in zakonitosti. Izredna kontrola po naravi stvari nedvomno vključuje nenapovedan nadzor brez vednosti delavca, tudi opazovanje za službenim vozilom obdolžencev, zaradi česar je razumljivo, da obdolženca nista bila predhodno seznanjena s konkretnim nadzorom. Razen tega pa je bilo dejanje referenta za kontrolo blagajniškega poslovanja v obravnavanem primeru zakonito, saj ne izpolnjuje zakonskih znakov kakšnega kaznivega dejanja. Pravilnih zaključkov sodišča prve stopnje ne more omajati niti okoliščina, da je bil Pravilnik po mnenju obrambe sprejet po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. V spisu se namreč pod prilogo A7 nahaja tretja verzija Pravilnika, veljavna od 12. 6. 2014. Sicer pa sta bila obdolženca nedvomno seznanjena z delom referenta za kontrolo blagajniškega poslovanja, saj je bil že 28. 11. 2013 nad njunim delom opravljen izredni nadzor (priloga A7/4). Povsem brez podlage pa je tudi sklicevanje obrambe, da obdolženca obravnavanega dne nista pobirala cestnine ali izvajala blagajniškega poslovanja. V opisu nalog delovnega mesta obdolžencev (priloga A4/6) je namreč razvidno, da cestninski nadzornik izvaja nadzor nad pravilnostjo plačila cestnine ter vodi blagajno, da pa sta obdolženca kritičnega dne z nadzorom nad uporabo vinjet počela prav to, pa je potrdil J.O. 8. Ker je referent za kontrolo blagajniškega poslovanja ravnal skladno s svojimi pooblastili in njegovega ravnanja ni mogoče šteti kot prikriti preiskovalni ukrep, pritožnik ne more uspeti z vztrajanjem pri navedbah, da bi bilo potrebno izsledke izredne kontrole uničiti, ker bi naj potekel rok iz drugega odstavka 154. člena ZKP, saj za uporabo navedene določbe ni pravne podlage.

9. Po obrazloženem, ker je sklep sodišča prve stopnje pravilen in zakonit, pritožba zagovornice obdolženca pa neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

10. Če bo za obdolženca nastopila taksna obveznost, bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev dokazov po tarifni številki 74013 Taksne tarife v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.