Jedro

Presoja koristi otroka je predmet vsebinske (meritorne) sodne odločbe, ne pa sklepa o zavrženju tožbe zaradi neobstoja pravnega interesa.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne v nadaljnje odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja pravnega interesa zavrglo tožbo mladoletne tožnice na izpodbijanje očetovstva (točka I izreka). V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka ter da se nagrada in stroški posebne zastopnice v znesku 142,80 EUR krijejo iz proračunskih sredstev (točka II izreka).

2. Prvostopni sklep s pritožbo izpodbija prvo toženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. V pritožbi izpostavlja, da izjava tožnice, da ne želi, da prvo toženec ni njen oče in da zato umika tožbo na izpodbijanje očetovstva, ni odraz prave volje tožnice, temveč njene matere, to je drugo toženke S. M.. Mladoletna tožnica je v predmetni pravdi spreminjala svojo izjavo o tem ali želi imeti prvo toženca za očeta in bi zato bilo zaradi resničnosti in verodostojnosti njene izjave o umiku tožbe v dokazni postopek pritegniti izvedenca psihologa, katerega je predlagal prvo toženec. Glede izvedenca bi se lahko tako ugotovilo ali tožnica resnično razume kaj zanjo pomenijo „takšne ali drugačne odločitve glede predmetnega postopka“. Zraven tega bi tožnico bilo potrebno zaslišati na naroku, ne pa da je sodišče samo opravilo razgovor s tožnico. Vse njene izjave bi moralo prvostopno sodišče tudi presojati ob dejstvu, da je prvo toženec z DNK testom izkazal, da ni biološki oče. Korist otroka pa je, da je seznanjena s svojim izvorom torej pravim biološkim očetom, ki je za otroka dolžan tudi skrbeti in ga preživljati. V korist otroka je, da pozna identiteto svojih naravnih staršev, pa tudi upravičenje, da s tožbo ustvari pravno vez med seboj in genetskimi starši. Iz te pravice izhaja tudi upravičenje ukiniti oziroma izpodbiti obstoječo pravno vez med otrokom in domnevnim očetom, ki ne ustreza realnosti. V obravnavanem primeru bi bilo tako nedvomno v največjo korist tožnice, da se razčistijo vprašanja kdo je in kdo ni njen biološki oče, kar zagotavlja jamstvo po 35. členu Ustave Republike Slovenije in 8. členu EKČP. Pritožbenemu sodišču predlaga ugoditev pritožbi, podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V predmetni zadevi je mld. tožnica po takratnem skrbniku za posebni primer (CSD Ptuj) pred pristojnim sodiščem zoper oba starša dne 1. 6. 2016 vložila tožbo na izpodbijanje očetovstva z zahtevkom na ugotovitev, da prva tožena stranka (v nadaljevanju toženec) ni biološki oče tožnice. Toženec je na podlagi priznanja očetovstva (zapisnik o priznanju z dne 14. 4. 2004) v matičnem registru o rojstvu vpisan kot oče tožnice. Tožnica je v dokazne namene predložila tudi pri gospodarski družbi D. d.o.o. iz Ljubljane izdelano DNK analizo, iz katerega izhaja, da toženec ni biološki oče tožnice. Tožnica je dne 16. 11. 2018 podala izjavo o umiku tožbe, s katero toženec ni soglašal. V nadaljevanju postopka je prvostopno sodišče po opravljenem naroku zavrglo tožbo zaradi neobstoja pravnega interesa.

6. V postopkih iz razmerja med otroki in starši na podlagi določbe tretjega odstavka 406. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 188. člena ZPP velja pravilo kot v rednem postopku, in sicer, da lahko tožeča stranka umakne tožbo samo, če tožena stranka v to privoli. Namen tega pravila je varovanje interesa toženca, da se pravda pravnomočno zaključi. Z neprivolitvijo v umik tožbe tožena stranka doseže, da se mora sodišče opredeliti do trditve pravdnih strank in izvesti dokaze pomembne oz. potrebne za odločitev v konkretni zadevi. Pravna korist (pravni interes) je procesna predpostavka za vložitev tožbe, na katero je dolžno sodišče že po uradni dolžnosti paziti ves čas postopka. Pri ugotovitveni tožbi je pravna korist posebna procesna predpostavka, ki jo mora tožeča stranka posebej izkazati1. Neobstoj pravne koristi kot procesne predpostavke narekuje zavrženje tožbe.

7. Prvostopno sodišče je glede na postopanje toženca pravilno nadaljevalo pravdni postopek ter po opravljenem naroku izdalo izpodbijani sklep o zavrženju tožbe zaradi neobstoja pravnega interesa za vložitev tožbe. Pri presoji pravne koristi (pravnega interesa) za vložitev tožbe pa je prvostopno sodišče navedeno procesno predpostavko nepravilno presojalo v zvezi s koristmi mld. tožnice. Presoja koristi otroka je predmet vsebinske (meritorne) sodne odločbe, ne pa sklepa o zavrženju tožbe zaradi neobstoja pravnega interesa (pravne koristi), kot procesne predpostavke za vložitev tožbe. Pravni interes kot procesna predpostavka za vložitev tožbe je v danem primeru izkazan že s tem, da mld. tožnica zoper toženca uveljavlja tožbo na izpodbijanje očetovstva (ugotovitev neobstoja pravnega razmerja) z zahtevkom na ugotovitev, da toženec ni biološki oče tožnice ter takšen zahtevek dokazuje z DNK analizo, iz katere izhaja, da toženec ni biološki oče tožnice. Nadaljnje postopanje tožnice (umik tožbe, s katero toženec ni soglašal in otrokove koristi od izida sodnega postopka) pa na pravni interes kot procesno predpostavko za vložitev tožbe nimajo vpliva. So pa navedene okoliščine lahko odločilne pri ugotavljanju koristi otroka, pri čemer je koristi otroka potrebno presojati tudi ob tehtanju pravic očeta (toženca), za katerega se ugotovi, da ni naravni oče tožnice. Vse navedeno pa je predmet presoje pri morebitni izdaji meritorne odločbe, ne pa procesnega sklepa.

8. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v nadaljnje odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP). V primeru meritorne odločitve bo prvostopno sodišče moralo izhajajoč iz konvencijsko, ustavno ter zakonsko varovanih pravic otroka (temeljno vodilo je korist otroka) in ustavno pravno varovanih pravic domnevnega očeta (pravice do dostojanstva - 34. člen Ustave RS, varstvo osebnostnih pravic - 35. člen Ustave RS, pravice in dolžnosti staršev - 54. člen Ustave RS), za katerega se izkaže da ni naravni oče, pretehtati navedene ustavno pravno varovane vrednote in o zadevi meritorno odločiti.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je posledica razveljavitve izpodbijanega sklepa.

1 Ugotovitvena tožba se lahko vloži, če ima tožeča stranka pravno korist od tega, da se ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja (drugi odstavek 181. člena ZPP).