Jedro

Tožnik ne zatrjuje, da zahteve za uvedbo postopka ni dobil in prav tako tudi ne, da ni bil pravočasno vabljen na sejo disciplinske komisije. Sodišče je ugotovilo (in temu ni oporekal), da je tožnik na disciplinski obravnavi predložil pisni zagovor. Vse navedeno pa daje dovolj trdno podlago za dokazno oceno sodišča, da je tožnik pravočasno prejel tako zahtevo za uvedbo postopka kot vabilo za obravnavo. Zato mu tudi pravica do obrambe ni bila kršena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožniku je bil v disciplinskem postopku izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, storjene s tem, da je 11.5.1998 poskusil odtujiti iz podjetja 2,77 kg svinjskega mesa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik storil očitano kršitev in da je za tako kršitev po Pravilniku tožene stranke predpisan obvezen izrek najstrožjega disciplinskega ukrepa. Presodilo pa je, da je tudi v takih primerih mogoče izvršitev disciplinskega ukrepa pogojno odložiti in je glede na ugotovljene olajševalne okoliščine, dokončen sklep disciplinske komisije tako tudi spremenilo. Ugotovilo je tudi, da je tožnik zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka nedvomno prejel in mu pravica do zagovora ni bila kršena.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča, tudi glede vročitve zahteve za uvedbo disciplinskega postopka. Tožnik v postopku niti ni zatrjeval, da mu zahteva ni bila vročena, temveč le, da tožena stranka vročitve ni izkazala.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Kljub popravi revizije je navedba izpodbijane sodbe sicer še vedno netočna (datum 15.5.2002 namesto 15.3.2002), vendar gre le še za očitno pomoto, ki pa ni taka, da glede na ostale revizijske navedbe ne bi bilo mogoče nedvomno ugotoviti, katero sodbo izpodbija. V reviziji tožnik ponavlja svoje ugovore o vročitvi zahteve za začetek disciplinskega postopka, posebej da ni izkazano, da bi mu bila pravočasno vročena. Navaja tudi, da v njegovem ravnanju ni podana očitana kršitev delovnih obveznosti, saj je šlo za odpadno meso brez vrednosti.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 -ZPP) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijsko sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe, glede na dejstvo, da gre za izredno pravno sredstvo, zelo omejeno. Preizkusiti jo sme le v mejah tistih razlogov - če gre za kršitve ZPP, torej tistih kršitev - ki so v njej navedene. Tožeča stranka ni navedla, katere kršitve zakona o pravdnem postopku očita sodišču prve in druge stopnje, zato v tej smeri izpodbijane sodbe ni mogoče preizkušati. Zatrjevane kršitve postopka pri delodajalcu pa se presojajo v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (103. člen Zakona o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR90), pri čemer je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Eno temeljnih načel tudi disciplinskega postopka je pravica do obrambe, saj mora biti delavec seznanjen z začetkom postopka in očitano kršitvijo. To načelo je varovano s pravico delavca iz prvega odstavka 62. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ št. 60/89 in nasl. - ZTPDR), da je z vročitvijo zahteve obveščen o začetku disciplinskega postopka in tudi vabljen na disciplinsko obravnavo. Med vročitvijo zahteve in vabila na obravnavo ter dnevom same obravnave mora preteči čas, ki je potreben, da si delavec zagotovi obrambo. Opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka in vabila za disciplinsko obravnavo pomeni absolutno bistveno kršitev določb disciplinskega postopka.

Navedena določila v disciplinskem postopku, v katerem je bil tožniku izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, niso bila kršena. Tožnik tudi v reviziji zatrjuje le, da ni nobenega pisnega dokaza o tem, da mu je bila zahteva za uvedbo disciplinskega postopka vročena (na primer vročilnice). Take navedbe pa ne pomenijo, da tega dejstva ni mogoče dokazovati na kakšen drug način. Tožnik ne zatrjuje, da zahteve ni dobil in prav tako tudi ne, da ni bil pravočasno vabljen na sejo disciplinske komisije. Sodišče je ugotovilo (in temu ni oporekal), da je tožnik na disciplinski obravnavi predložil pisni zagovor. Vse navedeno pa daje dovolj trdno podlago za dokazno oceno sodišča, da je tožnik pravočasno prejel tako zahtevo za uvedbo postopka kot vabilo za obravnavo. Zato mu tudi pravica do obrambe ni bila kršena.

Navedbe v reviziji o kvaliteti in vrednosti mesa, ki ga je tožnik skušal skrivaj odnesti iz podjetja, pomenijo uveljavljanje revizijskega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, česar revizijsko sodišče ne sme upoštevati. Med dejanske ugotovitve spadajo vsa dejstva o tem, za kakšno meso je šlo, za kakšno količino mesa in na kakšen način ga je tožnik poskušal odnesti iz podjetja.

Olajševalne okoliščine, ki jih navaja, je sodišče že upoštevalo pri pogojni odložitvi izvršitve disciplinskega ukrepa. Te okoliščine pa ne morejo vplivati na opredelitev tožnikovega ravnanja kot hujše kršitve delovnih obveznosti po 14. točki 66. člena Pravilnika o delovnih razmerjih: nedovoljen poskus iznosa blaga ali drugih sredstev.

Ker glede na navedeno bistvene kršitev določb pravdnega postopka niso bile navedene, po presoji revizijskega sodišča pa je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).