Jedro

Kadar je postopek prekinjen zato, ker sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), se ta nadaljuje, ko je pravnomočno končan postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.V obravnavani zadevi je bil postopek zaradi delitve nepremičnin v solastnini s sklepom z dne 14. 11. 2023 prekinjen, ker je sodišče ugotovilo, da med udeleženci obstoji spor o predmetu delitve oziroma velikosti njihovih deležev na njem. Predlagateljica je svoje lastništvo obravnavanih nepremičnin utemeljevala na podlagi darilne pogodbe (z dne 18. 11. 1998) z zapustnico. Nasprotna udeleženca pa sta svoje izključno lastništvo zatrjevala na podlagi zapustničine lastnoročne oporoke (z dne 29. 12. 2010), s katero naj bi bila navedena darilna pogodba, razveljavljena. Sodišče je postopek prekinilo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka D 243/2020 po pokojni A. A.

2.Z izpodbijanim sklepom z dne 24. 12. 2024 je sodišče odločilo, da se prekinjeni postopek, nadaljuje.

3.Nasprotna udeleženca, ki se zoper sklep pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, pritožbenemu sodišču predlagata njegovo razveljavitev. Navajata, da bi morala biti zakonsko veljavna in razglašena lastnoročna oporoka zapustnice, odstopljena na pravdo ter za v oporoki navedene nepremičnine ugotovljeno, da sodijo v zapuščino. Izpodbijan sklep je nepravilen, ker nasprotna udeleženca napačno prikazuje, kot pravni osebi, in sicer z velikimi tiskanimi črkami. Poudarjata še, da je delovanje sodišč, ki sodijo v (večih) njunih zadevah, nezakonito in protiustavno, sodelujočim pa očitata goljufivost.

4.Odgovor na pritožbo ni podan.

5.Pritožba ni utemeljena.

6.Pritožbeno sodišče je skladno s 360. členom ZPP povzelo le pritožbene navedbe, ki so vsebinsko povezane z izpodbijano odločitvijo, medtem ko preostalih navedb (o razlogih za neutemeljenost predloga in nezakonitost drugih sodnih postopkov) ne povzema in se do njih ne opredeljuje.

7.Kadar je postopek prekinjen zato, ker sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP), se ta nadaljuje, ko je pravnomočno končan postopek pred sodiščem ali drugim pristojnim organom ali ko sodišče spozna, da ni več razlogov, da bi se čakalo na njegov konec (drugi odstavek 208. člena ZPP). V obravnavani zadevi je bil zapuščinski postopek D 243/2020 pravnomočno zaključen s sklepom VSL II Cp 1572/2023 z dne 5. 9. 2024, kot potrjujeta tudi prilogi A9 in A10. V zapuščinskem postopku je bilo ugotovljeno, da je lastnoročna oporoka zapustnice sicer veljavna, vendar pa zapustnica ob svoji smrti ni bila več lastnica nepremičnin, s katerimi je oporočno razpolagala. Posledično je bila kot zakonita dedinja premoženja, s katerim ni bilo oporočno razpolagano, proglašena druga nasprotna udeleženka. Do (enakih) pritožbenih navedb glede 'odstopa oporoke' na pravdo se je pritožbeno sodišče podrobno opredelilo že v VSL sklepu II Cp 1572/2023, zato jih na tem mestu ne ponavlja.

8.Neutemeljen je očitek napačne uporabe osebnih imen pritožnikov. Po prvem odstavku 2. člena Zakona o osebnem imenu (ZOI-1) je osebno ime pravica državljana in služi za razločevanje ter identifikacijo fizičnih oseb. Slednje je v izpodbijanem sklepu doseženo. Zapis z velikimi tiskanimi črkami (tako za fizične, kot pravne osebe, ki so stranke oz. udeleženci postopka) pa je (le) slogovna značilnost, ki se jo sodišča v uvodih odločb poslužujejo glede na smernice Vrhovnega sodišča za Enotno oblikovanje sodnih odločb.

9.Glede na povedano, zlasti še upoštevajoč dejstvo, da je sklep o nadaljevanju postopka zgolj deklarativne narave in ne predstavlja končne (vsebinske) odločitve o kakšni pravici ali obveznosti udeleženca postopka, je pritožba neutemeljena.

10.Ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP) je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1V nadaljevanju zapustnica.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

3Pritožnika med drugim pritožbeno grajata že pravnomočno zaključen postopek II P 1722/2012, pri čemer navajata obširne razloge za njegovo ponovitev.

4Uradni list RS, št. 20/06, 43/19.

5Postopek se namreč nadaljuje že po samem zakonu.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.