Jedro

Če v predhodnem preizkusu niso izpolnjene vse procesne in materialne predpostavke za nadaljnje obravnavanje zahteve za ureditev meje, ki izhajajo iz določbe 25. člena ZENDMPE, v ponovljenem postopku iz zahteve oziroma predloženega elaborata neizpolnjene predpostavke ni možno sanirati, saj morajo biti te predpostavke izpolnjene že ob sami vložitvi zahteve pri prvostopnem organu.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevek tožnice za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Prvostopni organ je s sklepom, št. … z dne 29. 1. 2007, naložil strankam A.A. in B.B., tožnici in Občini C., da v roku 60 dni od prejema sklepa odstranijo mejnike, ki jih je na mejni obravnavi dne 23. 4. 2003 postavila geodetinja Č.Č. in so v skici elaborata ureditve meje št. … podjetja D. d.o.o., označeni z oznakami, kot je razvidno iz tabele sklepa organa prve stopnje. Drugostopni organ je z odločbo in sklepom, št. … z dne 22. 5. 2007, združil pritožbeni postopek zoper sklep, št. … z dne 19. 1. 2007, in pritožbeni postopek zoper sklep, št. … z dne 29. 1. 2007, in med drugim odločil, da se pritožbe zoper sklep, št. … z dne 29. 1. 2007, zavrnejo. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da so bile v tem primeru na mejni obravnavi označene meje parcele št. 1258/60 z več sosednjimi parcelami. Na meje je bilo postavljenih več mejnikov. Za vsakega izmed njih velja, da označuje mejo najmanj dveh parcel, iz česar sledi, da je bil postavljen na najmanj dveh parcelah. Na podlagi te mejne obravnave z dne 23. 4. 2003 je bil z zahtevo, št. …, začet upravni postopek ureditve meje. V tem postopku je bil zahtevek za ureditev meje med parcelama št. 1258/60 in 1258/61 pravnomočno zavrnjen z odločbo prvostopnega organa, št. … z dne 17. 5. 2006 (pritožbo tožnice zoper citirano odločbo je drugostopni organ zavrnil z odločbo, št. …, zoper to odločbo pa upravni spor ni bil sprožen). Po določbi 23. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE) v zvezi z določbo 162. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljnjem besedilu: ZEN) mora lastnik parcele, na kateri so bili v okviru mejni obravnave postavljeni mejniki, le-te odstraniti, če jih ne odstrani, lahko poskrbi za njihovo odstranitev geodetska uprava na stroške lastnika. Zakon torej predpisuje le možnost in ne obvezuje geodetske uprave, da v primeru neodstranitve mejnikov s strani lastnikov odstranitev nujno opravi sama. V programih del uprava ne načrtuje tovrstnih del, zaradi česar tudi ne more izrabiti zakonske možnosti, da opravi odstranitev mejnikov v primeru, če lastniki svoje dolžnosti ne opravijo. V zvezi s pritožbenimi navedbami tožnice je drugostopni organ še navedel, da je glede na pravnomočno zavrnitev zahteve za ureditev meje prvostopni organ ravnal pravilno, zaradi česar je pritožbo zavrnil kot neutemeljeno.

Tožnica je v tožbi navedla, da je prvostopni organ z odločbo, št. … z dne 16. 4. 2004, odločil o ureditvi meje med parcelami št. 1258/60, 1258/61, 1258/62 in 4543 po elaboratu ureditve mej, ki ga je izdalo geodetsko podjetje D. Drugostopni organ je pritožbo A.A. in B.B. zavrnil z odločbo z dne 4. 10. 2004 ter v obrazložitvi navedel, da je bil postopek vabljenja pravilen, da so bile meje urejene na podlagi zemljiškega katastra in ne odstopajo od določenih katastrskih mej. Zoper to odločbo sta sprožila upravni spor A.A. in B.B., v katerem je bila tožnica stranka z interesom in pozvana, da poda svoje pripombe. Upravno sodišče pa je s sodbo, opr. št. U 2130/2004 z dne 20. 12. 2005, odpravilo odločbo drugostopnega organa in zadevo vrnilo temu organu v ponovni postopek. Zoper sodbo bi se lahko organ pritožil, česar pa ni storil, s tem pa je tožnico pustil na cedilu in jo obravnaval kot drugorazredno državljanko, kar je seveda nedopustno. Vsi v tej državi smo enakopravni in vsi plačujemo davke, zato uradne osebe ne smejo opuščati izrabe pravic v njihov bran. Prvostopni organ je nato izdal odločbo, št. … z dne 17. 5. 2006, s katero je zahtevek za ureditev meje med parc. št. 1258/60 in 1258/61, k.o. E., zavrnil. Na to odločbo se je tožnica pritožila, drugostopni organ pa je njeno pritožbo zavrnil z odločbo z dne 26. 10. 2006. Na tej osnovi pa je prvostopni organ nato izdal sklep o odstranitvi mejnikov. Navedla je tudi, da zoper odločbo drugostopnega organa ni vložila tožbe v upravnem sporu zato, ker je organ ni bil pripravljen braniti, zato se tudi sama ni opogumila. Je pa pri odgovornem podjetju naročila ponovno izmero parc. št. 1258/60, k.o. E. Potem pa se je začelo metanje polen pod noge s strani upravnih organov. Najprej je podjetje razpisalo mejno obravnavo za 9. 4. 2007 in jo zakonito preložilo na 15. 4. 2007. Dan pred določenim datumom so jo telefonsko obvestili, da obravnave ne bo, ker je prvostopni organ sporočil, da A.A. in B.B. izločata pooblaščeno geodetsko podjetje D. iz postopka, njo pa o tem niso obvestili, imajo jo za nično. Obvestili so jo tudi, da sta vložila pritožbo zoper sklep z dne 29. 1. 2007. O vsem tem bi morala biti obveščena. Tako je morala seči po pravni pomoči, ki ni poceni. Izvedela je, da bi se moral drugostopni organ pritožiti na sodbo pod opr. št. U 2130/2004, v kateri bi lahko zagovarjalo svoje strokovne postopke in delavke ter bi se nato lahko naročila ponovna izmera, da bi se odpravila postopkovna napaka glede vabljenja. Če bi upravni organi in sodišče delali v prid državljanom in v izogib še večjim sporom, bi tudi hitreje reševali sporne zadeve in preprečevali spore, ne pa da jih vzpodbujajo s svojim površnim delom in stojijo ob strani samo nekaterim strankam, druge pa si morajo po pravnih nasvetih in moledovanju pred njimi pridobivati dokumente, katere bi jim morali dostaviti po uradni dolžnosti. Po osebnem obisku pri prvostopnem organu dne 15. 6. 2007 je zahtevala vse dokumente, ki se nanašajo na zadevo. S težavo je dobila dve pritožbi A.A. in B.B., ni pa dobila zahteve za izločitev geometra. Prepričana je, da bi moralo sodišče vse državljane obravnavati enakopravno, potrditi in stati bi moralo v oporo stroki, ki na terenu pozna posamezne zadeve do potankosti, ne pa da nekatere stranke privilegira in s tem zavlačuje postopke in obremenjuje sodišča. Če v Sloveniji ne bo uspela, bo izkoristila možnost prositi pomoč na evropskem sodišču. Zato se je tudi odločila za to tožbo. To je sedaj dobra priložnost, da pokažemo, kako se doma težko kaj doseže. Bistvo v vsej zadevi pa je, da meja ne odstopa od katastrske meje, če pa A.A. in B.B. bojkotirata geometra, pa je to njihova zadeva in jih sodišče ne bi smelo pri tem še podpirati. A.A. pa tudi ni neka neuka stranka, saj je dolga leta delala kot referent na kmetijskih zadevah na Občini C. Navedla je še, da tudi pri drugih mejnih črtah kratijo lastninsko pravico in so nekoč izjavili, da bi tudi oni šli na mejno obravnavo, če bi vedeli, pri čemer pa jih je geometrinja klicala celo iz gozda. Predlagala je, da sodišče o zadevi razpravlja na javni seji, pozove prizadete strani in priče ter odredi, da se postopkovna napaka glede vabljenja odpravi s ponovnim ogledom in mejno obravnavo na kraju samem, lahko pa tudi v prisotnosti sodišča, prosila pa je tudi za povrnitev stroškov, ki jih je tudi natančneje specificirala.

Upravni organ je kot zastopnik toženke v odgovoru na tožbo prerekal vse tožbene navedbe iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe in predlagal zavrnitev tožbe.

Stranki z interesom A.A. in B.B. odgovora na tožbo nista podala.

K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je organ navedel tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 – 119/08 – odl. US), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Iz podatkov izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je razvidno, da je prvostopni organ na zahtevo v tem postopku strank z interesom A.A. in B.B. – lastnikov parc. št. 1258/61, k.o. E., in po ugotovitvi, da je bila zahteva tožnice za ureditev meje med parcelo št. 1258/60 in parc. št. 1258/61, k.o. E., pravnomočno zavrnjena (kar med strankami ni sporno), izdal izpodbijani sklep, št. … z dne 29. 1. 2007, s katerim je naložil lastnikom zemljišč s parc. št. 1258/60, 1258/61 in 4543, odstranitev mejnikov, postavljenih na mejni obravnavi 23. 4. 2003 s strani pooblaščene geodetinje Č.Č. in označenih z oznakami iz skice elaborata ureditve meje št. … podjetja D. Citirani sklep je prvostopni organ izdal na podlagi določbe 1. odstavka 23. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 – spremembe z uveljavitvijo SPZ) v zvezi z določbo 7. odstavka 25. člena ZENDMPE, po kateri mora lastnik parcele (če je zahteva za uvedbo postopka ureditve meje pravnomočno zavrnjena ali zavržena ali če je postopek ureditve meje pravnomočno ustavljen), na kateri so bili v okviru mejne obravnave postavljeni mejniki, te mejnike odstraniti, če jih pa ne odstrani, pa lahko za njihovo odstranitev na njegove stroške poskrbi geodetska uprava. Glede na iz podatkov spisa izhajajoče neprerekane ugotovitve se tudi sodišče strinja, da je prvostopni organ pravilno odločil, saj je imel za to podlago v zgoraj citirani določbi ZENDMPE, pri čemer na drugačno odločitev sodišča v tem upravnem sporu ne morejo vplivati tožničine navedbe o dosedanjem poteku postopka (o sprva pozitivni odločitvi prvostopnega organa v zvezi z njeno zahtevo za ureditev meje, ki je bila kasneje v upravnem sporu pod opr. št. U 2130/2004, odpravljena in nato v ponovljenem postopku zavrnjena) oziroma očitku, da drugostopni organ ni izkoristil pravnega sredstva zoper citirano sodbo Upravnega sodišča z dne 20. 12. 2005 in s tem onemogočil popravo napak prejšnjega postopka. Iz odločbe prvostopnega organa, št. … z dne 17. 5. 2006, s katero je bilo ponovno odločeno o tožničini zahtevi za ureditev meje med parc. št. 1258/60 in 1258/61, k.o. E., je namreč razvidno, da je bila zahteva zavrnjena iz razloga, ker iz elaborata ureditve meje izhaja, da se kateri od lastnikov ni udeležil mejne obravnave in da ga geodetsko podjetje ni povabilo nanjo oziroma da kateremu od lastnikov ni bilo omogočeno sodelovanje na mejni obravnavi. Navedeni razlog za zavrnitev zahteve je predpisan v določbi 5. alinee 5. odstavka 25. člena ZENMDPE, v okviru katere geodetska uprava predhodno preizkusi zahtevo za ureditev meje. In če v predhodnem preizkusu niso izpolnjene vse procesne in materialnopravne predpostavke za nadaljnje obravnavanje vložene zahteve, ki izhajajo iz zadnje citirane določbe ZENDMPE, kar je bilo tudi ugotovljeno v obravnavanem primeru, v ponovljenem postopku iz zahteve oziroma predloženega elaborata neizpolnjene predpostavke ni možno sanirati, saj morajo biti te predpostavke izpolnjene že ob sami vložitvi zahteve pri prvostopnem organu. To pa ne pomeni, da zahteve z po določbi 25. člena ZENDMPE ustreznim elaboratom ni možno ponovno vložiti, kar pa je glede na navedbe v tožbi storila tudi sama tožnica, pri čemer pa sodišče še pripominja, da uvedba novega postopka in njegov dosedanji potek tudi niso predmet presoje tega upravnega spora in jih zato sodišče tudi ne more upoštevati.

Sodišče ni sledilo predlogu tožnice, da zadevo obravnava na javni seji, saj v primeru, kadar sodišče sodi na seji, seja ni javna (določba 5. odstavka 59. člena ZUS-1), predlagani dokazi pa tudi glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivali na odločitev v sporu, zaradi česar sodišče tudi ni opravilo glavne obravnave (določba 1. in 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je akt organa pravilen in zakonit, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Sodišče je odločitev v tej točki izreka sprejelo na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.