9. 2. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Zdenka Lipovca iz Kopra na seji dne 9. februarja 2006

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Uradni list SFRJ, št. 38/83 in 66/89) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar (v nadaljevanju Sporazum), s katerim so določene telesne okvare, na podlagi katerih se pridobi pravica do denarnega nadomestila za okvaro, ki je nastala med zavarovanjem, in njihovo vrednotenje v odstotkih. Pobudnik se sklicuje na 143. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPIZ-1), ki opredeljuje pojem telesne okvare in ureja pravico do denarnega nadomestila za to okvaro (invalidnina) ter pristojnost ministra, da določi vrste telesnih okvar. Pobudnik meni, da mu glede na njegovo stanje nog pripada invalidnina, čeprav ni uvrščena v Sporazum in da Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v nadaljevanju Zavod) odloča v nasprotju z Zakonom, ko ugotavlja le, ali je telesna okvara uvrščena v Sporazum. Sporazum, ki je po njegovem mnenju neobjavljen akt Zavoda, naj bi bil brez vsebinske podlage v Zakonu in zato v neskladju z 2. členom, z drugim odstavkom 3. člena, z drugim odstavkom 120. člena, s tretjim odstavkom 153. člena in s prvim odstavkom 154. člena Ustave. V neskladju naj bi bil tudi s tretjim odstavkom 143. člena ZPIZ-1, ker po njem vrste okvar določi minister, pristojen za delo, ne pa Zavod.

2.Pobudnik zmotno meni, da je Sporazum akt Zavoda. Sporazum so sprejele nekdanje skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja na območju SFRJ in ga tudi objavile v Uradnem listu SFRJ. Pravna podlaga za uporabo Sporazuma je 454. člen ZPIZ-1. Pred njim je podobno določal drugi odstavek 321. člena prejšnjega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92 in nasl. – ZPIZ/92), s katerim je prenehal veljati Zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Uradni list SFRJ, št. 23/82 in nasl.).

3.Po prvem odstavku 143. člena ZPIZ-1 je telesna okvara podana, če nastane pri zavarovancu izguba, bistvenejša poškodovanost ali znatnejša onesposobljenost posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Po tretjem odstavku istega člena vrste telesnih okvar, na podlagi katerih se pridobi pravico do invalidnine, in odstotke teh okvar določi minister, pristojen za delo, po predhodnem mnenju ministra, pristojnega za zdravstvo. Zaradi narave pravice, ki se podrobneje ureja s podzakonskim aktom, je ustavnosodna presoja omejena predvsem na vprašanje, ali ima normodajalec zanj vsebinsko podlago v zakonu. Z določbo 143. člena ZPIZ-1, ki opredeljuje pojem invalidnosti, je takšna vsebinska podlaga podana. O uvrstitvi posamezne telesne okvare na seznam telesnih okvar odloča pristojni minister v polju proste presoje. Ali je primerno, da telesna okvara, ki jo navaja pobudnik, na seznam ni uvrščena, in zato pobudnik ni upravičen do invalidnine, Ustavno sodišče ne more presojati, saj ne gre za pravno vprašanje.

4.Ker je pobuda očitno neutemeljena, jo je Ustavno sodišče zavrnilo. Pri tem se ni spuščalo v vprašanje pravne narave izpodbijanega akta.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj