Jedro

V zadevi je sporna odmera pokojnine. Ključno vprašanje je, ali je potrebno tožnika obravnavati kot zavarovanca, ki naj bi bil pravilno v zavarovanje vključen kot družbenik zasebne družbe, ki je istočasno tudi poslovodna oseba, ali pa kot zavarovanca, ki je v zavarovanje vključen kot delavec. Po stališču pritožbenega sodišča je v sporni zadevi potrebno upoštevati zavarovalno podlago 001, torej, da je bil tožnik v zavarovanje vključen na podlagi delovnega razmerja. Sklicevanje tožene stranke, da je bil istočasno tudi družbenik in poslovodna oseba, na samo odločitev nima vpliva.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 7. 2016 in začasno odločbo št. ... z dne 23. 4. 2016 (v izreku je pisna napaka, saj je izpadla letnica). Toženi stranki pa je naložilo, da z novo odločbo ponovno odmeri starostno pokojnino v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe in mu v nadaljnjem roku 8 dni izplača razliko med na novo določenimi zneski in že izplačanimi zneski starostne pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je bil tožnik v obdobju od 1. 8. 1997 do 10. 12. 2012 sicer vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zavarovalno podlago 001, a je bil v družbi A. d. o. o. hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, kar je razvidno iz Poslovnega registra Slovenije. Ravno slednje pa je razlog, da določbe 192. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-1)1 ni mogoče uporabiti. Navedena določba namreč velja zgolj v primerih delovnega razmerja, kot odvisnega razmerja (podrejenost) ene od pogodbenih strank (delavca). Namen te določbe je v zaščiti delavca. Delavec namreč nima nobenega vpliva na poslovanje delodajalca in s tem tudi na samo plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Nasprotno pa je podano v primeru tožnika. Slednji je bil v spornem obdobju kot družbenik in poslovodna oseba sam zavezan za obračun in plačilo prispevkov. K temu ga je zavezoval tak položaj in to ne glede na podlago zavarovanja. V konkretnem primeru je tako potrebno izhajati iz statusa tožnika kot družbenika in hkrati poslovodne osebe ter pri tem glede upoštevanja zavarovalne dobe v zvezi s prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri priznanju pravice do starostne pokojnine, uporabiti ustrezne določbe tedanjih pokojninskih zakonov. Tako je potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 202. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ/92)2, ki je določal, da se pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bi šle zavarovancem na podlagi pokojninske dobe, za katero bi moral sam plačati prispevek (tako kot tožnik) upošteva le pokojninska doba, za katero je plačan prispevek. Nadalje je potrebno upoštevati določbo 191. člena ZPIZ-1, ki je določal, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobje zavarovanja, če so bili za ta obdobja plačani predpisani prispevki. Če je bil plačan le del prispevkov pa se upošteva le sorazmerni del. Pooblaščeni revizor tožene stranke je dne 19. 7. 2016 opravil revizijo na podlagi katere je ugotovil, da so prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v obdobju od 1. 8. 1997 do 10. 12. 2012 v določenih obdobjih obračunani in plačani (navedena obdobja so se tožniku štela v pokojninsko dobo in posledično tudi v pokojninsko osnovo, kar izhaja tudi iz odločbe tožene stranke z dne 21. 7. 2016 in njenih prilog). V določenih obdobjih pa prispevki niso plačani. Gre za obdobja od 1. 4. 2001 do 31. 10. 2001, od 1. 12. 2001 do 31. 12. 2001, od 1. 10. 2005 (očitno gre za leto 2002) pa do 31. 12. 2004 in od 1. 6. 2011 do 10. 12. 2012, ki se skladno z določbo 191. člena ZPIZ-1 ne štejejo v zavarovalno dobo. Ker je bil tožnik kot družbenik in poslovodna oseba dolžan sam obračunavati in plačevati prispevke, se mu je v zavarovalno dobo lahko štelo le obdobja zavarovanja, za katera so bili prispevki plačani. Ostala navedena obdobja pa se ne morejo všteti v zavarovalno dobo. Prijava v zavarovanje z nepravilno podlago 001, pa ne odraža realnega in pravilnega dejanskega stanja. V tem primeru torej ni nobene potrebe, da bi tožena stranka o zadevi ponovno odločala. Sodišče v napotku tudi ni upoštevalo, da so bila znotraj spornega obdobja (1. 8. 1997 do 10. 12. 2012) tožniku določena obdobja že priznana in upoštevana pri priznanju pravice do pokojnine. Pri tem pa je sodišče tudi napačno zaključilo, da so bili prispevki obračunani. Tožnik namreč obračuna prispevkov za obdobja znotraj spornega obdobja, ki se mu niso štela v zavarovalno dobo (izrecno zanj) ni dokazal. Tožena stranka nadalje še opozarja, da je v izreku izpadel datum začasne odločbe tožene stranke, ki pravilno glasi 23. 4. 2016. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljen zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju:ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 7. 2016, s katero je bilo ugodeno tožnikovi pritožbi in je bila prvostopenjska začasna odločba št. ... z dne 23. 4. 2016 spremenjena tako, da ima tožnik od 30. 4. 2016 dalje pravico do starostne pokojnine v znesku 482,96 EUR na mesec.

6. V zadevi je sporna odmera pokojnine. Ker je zoper sodbo pritožbo vložila le tožena stranka, pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe ugotavlja, da se tožena stranka ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je izpodbijani odločbi odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje z napotilom, da tožena stranka ob uporabi 192. člena ZPIZ-1 pri odmeri pokojnine v zavarovalno dobo upošteva tudi obdobja od 1. 8. 1997 do 10. 12. 2012, za katera so bili obračunani prispevki in sicer, po podatkih s katerimi razpolaga ter nato ponovno odmeri starostno pokojnino.

7. Ključno vprašanje za razsojo sporne zadeve je, ali je potrebno tožnika obravnavati kot zavarovanca, ki naj bi bil (po stališču tožene stranke) pravilno v zavarovanje vključen kot družbenik zasebne družbe, ki je istočasno tudi poslovodna oseba, ali pa kot zavarovanca, ki je v zavarovanje vključen kot delavec.

8. Med strankama je nesporno, da je bil tožnik v zavarovanje dejansko vključen po podlagi 001, torej kot delavec. To navaja že sam tožnik v pritožbi, izhaja pa tudi iz zapisnika o ugotovitvah revizije za posameznega zavarovanca z dne 5. 7. 2016 in 19. 7. 2016, ko revizor ugotavlja, da je bil tožnik v obdobju od 1. 8. 1997 do 10. 12. 2012 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z zavarovalno podlago 001. Od podlage zavarovanja je namreč odvisno, ali se določena obdobja kljub neplačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, štejejo v zavarovalno dobo.

9. Tudi po stališču pritožbenega sodišča je v sporni zadevi potrebno upoštevati zavarovalno podlago 001, torej, da je bil tožnik v zavarovanje vključen na podlagi delovnega razmerja. Sklicevanje tožene stranke, da je bil istočasno tudi družbenik in poslovodna oseba, na samo odločitev nima nobenega vpliva. Do tega vprašanja je svoje stališče zavzelo tudi že Vrhovno sodišče RS4. Vrhovno sodišče RS poudarja, da zavarovanec, ki je bil zavarovan kot delavec v delovnem razmerju ter je hkrati tudi družbenik in poslovodna oseba, ne sme biti drugače obravnavan v razmerju do drugih zaposlenih. Pri pravicah, ki jih uveljavlja je treba izhajati iz statusa delavca v delovnem razmerju in ne iz statusa družbenika in poslovodne osebe. Upoštevaje navedeno tako za tožnika ni uporabljiva določba 191. člena ZPIZ-1, niti 133. člen ZPIZ-2. 10. Ker tožena stranka določenih obdobij zaradi nepravilnega materialnopravnega stališča ni upoštevala pri odmeri pokojnine, je sodišče prve stopnje utemeljeno izpodbijani odločbi odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje.

11. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da sodišče v napotku ni upoštevalo, da so bila znotraj spornega obdobja (1. 8. 1997 do 10. 12. 2012) tožniku določena obdobja že priznana in upoštevana pri priznanju pravice do pokojnine ter nadalje, da je sodišče napačno zaključilo, da so bili prispevki obračunani, pa pritožbeno sodišče poudarja, da sodišče prve stopnje v izreku sodbe ni določilo, katera obdobja mora tožena stranka upoštevati pri ponovni odmeri starostne pokojnine. Toženi stranki je torej naloženo, da ob pravilni uporabi materialnega prava razčisti dejansko stanje, ter da tožniku v zavarovalno dobo upošteva tista obdobja, ki do sedaj še niso bila upoštevana in za katera so bili obračunani prispevki. Prvostopenjsko sodišče namreč ni zaključilo, da so bili prispevki za sporna obdobja obračunani, kot to v pritožbi navaja tožena stranka, temveč je toženi stranki naložilo, da omenjeno razčisti v ponovnem upravnem odločanju.

12. Glede datuma odločbe, ki jo je sodišče prve stopnje odpravilo, pa je bilo že pojasnjeno, da gre za pisno napako, ki jo lahko sodišče skladno z določbami ZPP kadarkoli popravi.

13. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Primerjaj zadeve VIII Ips 158/2014 z dne 27. 1. 2015 in VIII Ips 265/2015 z dne 9. 2. 2016.