Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V skladu z 214. členom ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranke pred sodiščem med postopkom priznala. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Tako priznana dejstva vzame sodišče za podlago svoje odločitve in takšna dejstva tudi niso predmet dokazovanja. Da je tudi v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje za podlago svoje odločitve vzelo priznana dejstva, izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je navedbe tožeče stranke štelo za neprerekane. Ob dejstvu popolne procesne neaktivnosti tožene stranke, tožeča stranka ni bila dolžna pojasnjevati povezave med podjetjem, ki je izstavilo dokazne listine in tožečo stranko, še posebej ne ob dejstvu, da je tožena stranka po vložitvi tožbe v korist tožeče stranke izvršila dve plačili na račun uveljavljene terjatve.
I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 156632/2015 z dne 14. 12. 2015 ostane v veljavi v delu, v katerem je toženi stranki naloženo, da v roku 8 dni poravna terjatev tožeče stranke v višini 8,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2015 do plačila in 3.318,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 10. 2016 do plačila ter stroške izvršilnega postopka v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 12. 2015 do plačila (I. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka v višini 739,35 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od tedaj dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).
2. Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je z izpodbijano sodbo sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, in ker je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami v spisu. Izpostavlja, da je vse listine, ki jih je sodišče prve stopnje vzelo za podlago svoje odločitve, izstavilo podjetje K & U. d.o.o., tožeča stranka pa je podjetje P.U., d.o.o.. Tožeča stranka v tožbenih navedbah ni pojasnila povezave med podjetjem, ki je izstavilo listine, na katere sodišče opira svojo odločbo in med tožečo stranko. V spis ni predložena nobena listina, ki bi izkazovala, zakaj terjatev namesto K. & U. d.o.o. vtožuje tožeča stranka. Dokazno breme dokazovanja utemeljenosti tožbenega zahtevka je na tožeči stranki. Ker je zaradi navedenega o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, in med samimi temi listinami, iz katerih izhaja, da je bila tožena stranka v poslovnem odnosu s K. & U. d.o.o., je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP, zaradi katere je sodba nezakonita in jo je treba razveljaviti. Iz obrazložitve sodbe tudi ne izhaja, na kak način je sodišče obračunalo plačila in na kakšen način je sodišče prišlo do zaključka, da tožena stranka tožniku po plačilih dolguje še 8,17 EUR in 3.318,19 EUR glavnice ter 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zgolj sklicevanje na izračune po programu pri Vrhovnem sodišču za obrazložitev sodne odločbe ne zadostuje, zaradi česar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in njeno spremembo oziroma podredno vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse pa s stroškovno posledico v korist tožene stranke. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo pritrjuje sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglaša stroške pritožbenega postopka. Izpostavlja, da je pritožbena navedba tožene stranke, da bi naj bilo nasprotje med tem, kar se nahaja v razlogih sodbe o vsebini listin, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki in med samimi temi listinami, absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka, neutemeljena. Iz sodnega (poslovnega) registra izhaja, da sta P.U. d.o.o. in K & U. d.o.o. ena in ista pravna oseba z matično številko 15799000, pri kateri je 25. 11. 2015 prišlo le do spremembe firme. Glede na navedeno tožeči stranki s tem v zvezi ni bilo potrebno ničesar pojasnjevati, v nasprotju z navedbami v pritožbi pa med listinami, na katere je sodišče prve stopnje oprlo sodbo, in tožečo stranko tudi ni nasprotja. Vtoževane zneske tožena stranka dolguje P.U. d.o.o..
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah razlogov, uveljavljenih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena ZPP ugotavlja, da sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, pri tem pa ni storilo v pritožbi zatrjevanih niti uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave. Odločitev, ki jo je sprejelo, je tudi skrbno in zanesljivo obrazložilo, zato sodišče druge stopnje v izogib neposrednemu ponavljanju kot pravilne povzema razloge sodišča prve stopnje za sprejeto odločitev, ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja.
6. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, in da je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami.
7. V obravnavani zadevi, ki se je začela s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine in po ugovoru tožene stranke zoper sklep o izvršbi nadaljevala v pravdnem postopku, je tožeča stranka po pozivu sodišča vložila pripravljalno vlogo z dopolnitvijo tožbe. V tej je obrazloženo opredelila vsebino poslovnega razmerja med pravdnima strankama in podala jasne navedbe o obveznosti tožene stranke, njeni podlagi in višini, podane trditve pa je tudi dokazno podprla z natančnim citiranjem poslovnih listin in te v dokazne namene tudi predložila. Tožena stranka, ki ji je bila vloga tožeče stranke z dopolnitvijo tožbe in prilogami vročena (vročilnica pooblaščenki tožene stranke, pripeta k l. št. 31 spisa) se na podane trditve in predložene dokaze tožeče stranke ni odzvala in trditev tožeče stranke ni prerekala ne s pisno vlogo in ne ustno na naroku za glavno obravnavo dne 11. 11. 2016. 8. V skladu z 214. členom ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranke pred sodiščem med postopkom priznala. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana, razen če namen zanikanja teh dejstev izhaja iz siceršnjih navedb stranke. Tako priznana dejstva vzame sodišče za podlago svoje odločitve in takšna dejstva tudi niso predmet dokazovanja. Da je tudi v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje za podlago svoje odločitve vzelo priznana dejstva, izhaja tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe (točka 11 in 12), ko je navedbe tožeče stranke štelo za neprerekane. Ob dejstvu popolne procesne neaktivnosti tožene stranke, tožeča stranka ni bila dolžna pojasnjevati povezave med podjetjem, ki je izstavilo dokazne listine (K. & U. d.o.o.) in tožečo stranko (P.U. d.o.o.), še posebej ne ob dejstvu, da je tožena stranka po vložitvi tožbe v korist tožeče stranke izvršila dve plačili na račun uveljavljene terjatve.
9. Glede na dejstvo, da izpodbijana sodba temelji na priznanih dejstvih, vsebuje zadostne razloge, odločilne za sprejeto odločitev, ti pa tudi omogočajo preizkus njene pravilnosti.
10. Sicer pa dejstva, ki jih tožena stranka ponuja sedaj v pritožbi, predstavljajo nedovoljene pritožbene novote v skladu s 337. členom ZPP, ki ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa, saj tožena stranka ne navaja, zakaj teh trditev brez svoje krivde ni mogla navesti pravočasno pred sodiščem prve stopnje.
11. Sodišče prve stopnje je tudi dovolj nazorno pojasnilo (točke 13 do 17 obrazložitve), na kakšen način je opravilo izračun še dolgovane obveznosti glede na tekom postopka izvršena delna plačila, zaradi česar se izpodbijana sodba tudi v tem delu ne da preizkusiti in ni obremenjena z uveljavljano postopkovno kršitvijo.
12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
13. Tožena stranka, neuspešna s pritožbo, in tožeča stranka, ki z odgovorom na pritožbo ni prispevala k sprejeti odločitvi sodišča druge stopnje, krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. členom istega zakona)