Jedro

Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave v nepravdnem postopku in je takoj nato toženka izpolnila tožbeni zahtevek, ki ga je v dogovoru na tožbo že pripoznala je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev in je bila tožba vložena preuranjeno. Toženka je izpolnila zahtevek takoj, ko je bilo mogoče, zato je zaradi umika tožbe tožnica dolžna toženki povrniti stroške pravdnega postopka.

Izrek

Pritožbo se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

Tožeča stranka in tožena stranka nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom opr. št. P 929/2004 z dne 17.11.2008 odločilo: - da se pravdni postopek ustavi (prvi odstavek izreka) in - da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti nastale pravdne stroške v znesku 1.499,83 EUR v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (drugi odstavek izreka).

Tožnica je s pravočasno pritožbo izpodbijala sklep sodišča prve stopnje v delu, v katerem je odločilo o stroških postopka in uveljavljala vse tri pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagala, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi, toženi stranki pa zaveže k plačilu na strani tožeče stranke nastalih stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (predlagala je torej ugoditev pritožbi in spremembo sklepa v izpodbijanem delu). Navajala je, da je res umaknila tožbo, ker zanjo ni imela več interesa, saj sta toženca tekom postopka pripoznala tožbeni zahtevek in ji izstavila ustrezno zemljiškoknjižno listino, kar je tožnica zahtevala s tožbo. Sodišče prve stopnje pa je zmotno ugotovilo, da je bila tožba preuranjena, ker so pravdne stranke sklenile pravni posel leta 1996, toženca pa do vložitve tožbe kljub opominom nista storila ničesar. Ob priliki sestave notarskega zapisnika leta 1996, ko sta prejela kupnino za celotno nepremičnino, pa nista omenila tožnici, da na njuni strani obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izstavitev zemljiškoknjižne listine, zato sta s priglasitvijo pravdnih stroškov zlorabila procesna pravila.

Toženca sta v odgovoru na pritožbo prerekala pritožbene navedbe in predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba ni konkretizirala uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbeno sodišče pa ni ugotovilo tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP), zato ta pritožbeni razlog ni podan.

Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejstvo, da je tožba bila vložena preuranjeno in da sta toženca pripoznala in izpolnila tožbeni zahtevek takoj, ko je bilo to mogoče. Zato je pravilno ugotovilo odločilna dejstva po določbi 157. čl. ZPP in je to zakonsko določbo tudi pravilno uporabilo.

Pritožbeno sodišče sprejema presojo sodišča prve stopnje, saj je tožnica dejansko iztoževala nezapadlo terjatev, toženca pa terjatve nikoli nista prerekala in sta zahtevek tekom pravde pripoznala in ga tudi izpolnila takoj, ko je to bilo mogoče. Pritožbeno sodišče se zato ne more strinjati z navedbo v pritožbi, da ob priliki sklenitve notarske listine in prejema kupnine za celotno sporno nepremičnino v letu 1996 toženca nista omenila, da na njuni strani obstajajo okoliščine, ki onemogočajo izstavitev zemljiškoknjižne listine. Obstoj teh okoliščin je tožnica namreč dejansko priznavala v tožbenih navedbah, sicer pa je imela možnost in tudi dolžnost, da bi ob zadostni skrbnosti izvedela za te okoliščine, saj so bile razvidne iz podatkov v zemljiški knjigi za sporno nepremičnino.

Pritožba tudi ni izpodbijala ugotovitve sodišča prve stopnje, da je po vpogledu v spis opr. št. N 15/96 (istega sodišča prve stopnje) ugotovilo, da je prišlo med lastniki spornega zemljišča do poravnave in je na to tožnica umaknila tožbo, ker sta ji toženca omogočila vložitev zemljiškoknjižnega predloga (za vpis lastninske pravice tožnice na sporni nepremičnini), te ugotovitve pa tudi potrjujejo pravilnost presoje sodišča prve stopnje o obstoju okoliščin po 157. čl. ZPP in dolžnosti tožnice o povrnitvi stroškov pravdnega postopka tožencema.

Višine odmerjenih stroškov tožnica ni izrecno izpodbijala, pritožbeno sodišče pa je na podlagi uradnega preizkusa ugotovilo, da odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ni obremenjena s katero od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.

Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP).

Odgovor na pritožbo ni bil potreben, ker ni pripomogel k presoji o utemeljenosti pritožbe, zato stroški tožencev v zvezi s sestavo odgovora na pritožbo niso bili potrebni stroški postopka in jih morata toženca nositi sama (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 155. čl. ZPP).

Tožnica pa s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 154. čl. ZPP).