Jedro

Med dediči je sporno, ali predstavlja premoženje, ki je v formalni lasti dedinje J. J., skupno premoženje zapustnika T. T. in J. J. kot njegove izvenzakonske partnerice, zaradi česar predstavlja polovica tega premoženja premoženje zapustnika in spada v zapuščino.

Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti obseg skupnega premoženja zapustnika in izvenzakonske partnerke, dopustiti, da se dediči o tem izjavijo in šele nato, če je med dediči spor o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino, postopek prekiniti in na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico bo štelo za manj verjetno

Izrek

I. Pritožbi zoper sklep z 19. 2. 2018 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter se zadeva vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

II. Pritožba zoper sklep z 22. 2. 2018 se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z 19. 2. 2018 prekinilo zapuščinski postopek (I. točka izreka). Dedinjo Š. Š. je napotilo, da mora v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa zoper dediče: P. P., M. M. in J. J. vložiti tožbo zaradi ugotovitve, da v zapuščino spada polovica premoženja, ki je bilo v času smrti zapustnika formalno knjiženo na njegovo zunajzakonsko partnerico (II. točka izreka). Odločilo je, da bo zapuščinski postopek nadaljevalo, ne glede na trditve, glede katerih je bil dedič napoten na pravdo, če tožba v roku ne bo vložena (III. točka izreka).

2. V sklepu z 22. 2. 2018 je sodišče dediče pozvalo, naj v roku 15 dni založijo predujem za stroške skrbnika zapuščine, vsak v znesku 250 EUR.

3. Zoper oba sklepa se pritožuje dedinja Š. Š. V pritožbi zoper sklep z 19. 2. 2018 navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in najmanj preuranjen. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti, katero premoženje predstavlja skupno premoženje zapustnika in J. J. in nato presoditi, če je o tem med dediči spor ter kdo ima na tem premoženju verjetnejšo pravico in šele nato odločiti, koga bo napotilo na pravdo. Dedinja je na naroku predlagala, naj sodišče opravi poizvedbe v zemljiški knjigi glede nepremičnin, ki so formalno vpisane na J. J., naj pribavi podatke na UE o tem, katera vozila so formalno pisana na J. J. in naj iz registra bančnih računov pridobi podatek o vseh računih odprtih na ime J. J. ter pridobi tudi stanje denarnih sredstev in podatke pri KDD o vrednostnih papirjih. Na ta način bi se ugotovilo premoženje zapustnika, ki je lastnik najmanj do ene polovice iz naslova skupnega premoženja. Dedinja sama do teh podatkov ne more priti in jih lahko pridobi le sodišče. 4. V pritožbi zoper sklep z 22. 2. 2018 navaja, da se ne strinja z odločitvijo sodišča, da zoper izpodbijani sklep ni pritožbe. Tako odločanje posega v njeno zakonsko in ustavno pravico. Nobenega razloga ni, da bi se zapuščini postavil skrbnik. Dediči so znani, med njimi ni spora. Dedinja J. J., ki je podala predlog za postavitev skrbnika, je predlog utemeljevala s posplošenimi navedbami, ki niso z ničemer izkazane. Ker ni nobenega razloga za postavitev skrbnika, ni niti podlage, da se od dedičev terja plačilo predujma in se ustvarjajo stroški, ki niso niti najmanj potrebni.

5. Dedinja Š. Š. je na pritožbi odgovorila. Predlaga njuno zavrnitev.

6. Pritožba zoper sklep z 19. 2. 2018 je utemeljena, pritožba zoper sklep z 22. 2. 2018 pa ni dovoljena.

O pritožbi zoper sklep z 19. 2. 2018

7. Če je med dediči spor bodisi o dejstvih bodisi o uporabi prava, prekine sodišče zapuščinsko obravnavo in napoti stranke na pravdo ali na upravni postopek tudi v primeru, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino (1. točka 212. člena Zakona o dedovanju - ZD) ali v primeru, kadar so sporna dejstva, od katerih je odvisna velikost dednega deleža (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD).

8. Sodišče napoti na pravdo oz. upravni postopek tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Konkretnih meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, prvi odstavek 213. člena ne vsebuje, zato je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.

9. Pritožnica v pritožbi pravilno opozarja, da prvostopenjsko sodišče okoliščin konkretnega primera ni pravilno presodilo. Med dediči je sporno, ali predstavlja premoženje, ki je v formalni lasti dedinje J. J. skupno premoženje zapustnika T. T. in J. J. kot njegove izvenzakonske partnerice, zaradi česar predstavlja polovica tega premoženja premoženje zapustnika in spada v zapuščino.

10. Po določilu drugega odstavka 51. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) namreč velja, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje.

11. Dedinja Š. Š. trdi, da spada v zapuščino po pokojnem tudi polovica premoženja, ki je bila na dan smrti zapustnika knjižena na pokojnikovo izvenzakonsko partnerico J. J. Predlagala je, da naj sodišče s poizvedbami v zemljiški knjigi, na upravni enoti in v registru evidence bančnih računov pridobi podatke o nepremičninah, vozilih, bančnih računih in vrednostnih papirjih dedinje J. J. Pokojni T. T. in dedinja J. J. sta bila v dalj časa trajajoči izvenzakonski zvezi in ustvarila skupno premoženje, zaradi česar gre po zakoniti domnevi za skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev, deleža na tem premoženju pa sta enaka.

12. Prvostopenjsko sodišče predlogu dedinje ni sledilo, saj je štelo, da sodišče v zapuščinskem postopku ugotavlja obseg premoženja, ki je v trenutku smrti pripadalo zapustniku, in ne obsega premoženja dedičev. Ravno obseg premoženja zapustnika pa skuša ugotoviti tudi pritožnica dedinja Š. Š. Trdi namreč, da predstavlja del premoženja dedinje J. J. premoženje zapustnika in zato kot tako sodi v zapuščino. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi dedinje ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo ugotoviti obseg skupnega premoženja zapustnika in izvenzakonske partnerke, dopustiti, sa se dediči o tem izjavijo in šele nato, če je med dediči spor o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino, postopek prekiniti in na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico bo štelo za manj verjetno (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O pritožbi zoper sklep z 22. 2. 2018

13. Z izpodbijanim sklepom je sodišče dediče pozvalo na založitev predujma za stroške skrbnika zapuščine. Dedinja J. J. je namreč predlagala postavitev skrbnika zapuščine, saj v zapuščino spadajo tudi vozila, ki jih ne bo moč registrirati zaradi dolgotrajnosti postopka, do katerega bo nedvomno prišlo zaradi spora med dediči o obsegu zapuščine. Sodišče je obrazložilo, da zoper sklep ni pritožbe.

14. Po določilu 14. točke 270. člena ZPP (ki se uporablja na podlagi določila 163. člena ZD) zoper sklep o položitvi predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj, ni pritožbe. Ker zoper sklep o založitvi predujma za postavitev skrbnika zapuščine ni pritožbe, jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo (343. člen ZPP).