Up-22/95

29/3-1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe B. N. d.d., L., T. 4, na seji senata dne 29/3-1995

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba B. N. d.d., L. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Cpg 1722/94 z dne 27/12-1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

Višje sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče v postopku prisilne poravnave nad dolžnikom podjetjem P., p.o. iz L., s sklepom opr. št. Cpg 1722/94 z dne 27/12-1994 v celoti potrdilo sklep sodišča prve stopnje opr. št. St 42/94, s katerim pritožnici kot upnici ni bila priznana ločitvena pravica za terjatve, za katere je pritožnica zartjevala, da so zavarovane z začasno odredbo v izvršilnem postopku.

Pritožnica z ustavno pritožbo uveljavlja kršitev ustavnega načela zaupanja v pravo (2. člen), kršitev enakega varstva pravic (22. člen) in kršitev pravice do sodnega varstva (23. člen), ker naj bi z izpodbijano odločitvijo višjega sodišča v postopku prisilne poravnave izgubila pravico do ločenega poplačila, pridobljeno v sodnem postopku izvršbe v zavarovanje zoper istega dolžnika. Poleg tega trdi, da je v nasprotju z načeli pravne države in zaupanja v pravo tudi pravno naziranje višjega sodišča glede obstoja sporne ločitvene pravice, izraženo v izpodbijanem sklepu.

Z izpodbijanim sklepom višjega sodišča v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje očitno niso bile kršene ustavne pravice in svoboščine pritožnice.

Iz podatkov v spisu izhaja, da se je sporno vprašanje obstoja ločitvene pravice iz naslova izdane začasne odredbe v zavarovanje pritožničine terjatve pred sodiščem reševalo dvakrat (v dveh postopkih): v izvršilnem postopku kot predhodno vprašanje ob odločanju o pritožbi zoper sklep o izdaji začasne odredbe in v postopku prisilne poravnave, v katerem se je obravnavalo kot glavna stvar.

Sodišče je v obeh postopkih o spornem vprašanju odločilo enako, in sicer da pritožnica z izdano začasno odredbo v zavarovanje ni pridobila ločitvene pravice. Svojo odločitev je sodišče v obeh sklepih tudi enako izčrpno utemeljilo.

Iz navedenega je mogoče zaključiti, da pritožnica z izpodbijanim sklepom višjega sodišča ni izgubila nobene pravice, ki bi bila pridobljena v drugem sodnem postopku, s tem pa tudi niso podane zatrjevane kršitve ustavnih načel in pravic. Enako varstvo pravic in pravica do sodnega varstva sta bili pritožnici zagotovljeni z odločanjem pristojnih sodišč v obeh sodnih postopkih, ki sta odločili z vidika različnih postopkov o spornem vprašanju vsebinsko enako. Ustavno načelo pravne države, ki vključuje tako načelo pravne varnosti kot tudi načelo zaupanja v pravo, ne predstavlja človekove pravice ali temeljne svoboščine, katere kršitev se lahko uveljavlja z ustavno pritožbo in zato ne more biti predmet odločanja v tem postopku.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu, ki so ga sestavljali sodnik mag. Janez Snoj kot predsednik ter Franc Testen in dr. Lojze Ude kot člana. Sklep je bil sprejet soglasno.

Predsednik senata

mag. Janez Snoj