Jedro

Vzdrževanje stanja, ko bi imela deklica omejene stike z očetom brez izkazanih razlogov za to, je samo po sebi ogrožajoče za njen zdrav razvoj.

Izrek

I.Pritožba zoper sklep z dne 21. 6. 2024 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Pritožba zoper sklep z dne 17. 12. 2024 se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje

1.Sodišče prve stopnje je dne 21. 6. 2024 zavrnilo predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagala, da se stiki začasno ukinejo oziroma potekajo pod nadzorom Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD, I. točka izreka); zavrnilo je predlog predlagatelja za denarno kaznovanje (II. točka izreka); zavrnilo je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagal, da se mld. A. zaupa v varstvo in vzgojo njemu, da se jo takoj odvzame nasprotni udeleženki, da je nasprotna udeleženka dolžna plačevati preživnino v višini 250,00 EUR mesečno in da stiki med nasprotno udeleženko in mld. A. potekajo vsak drugi vikend ter dvakrat tedensko in med počitnicami (III. točka izreka); zavrnilo je predlog predlagatelja za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagal, da se nasprotni udeleženki prepove, da brez njegovega soglasja mld. A. vodi na zdravstvene, psihološke in druge preglede ter testiranja (IV. točka izreka); zavrnilo je predlog nasprotne udeleženke za izdajo začasne odredbe, ki se je glasil: "Nasprotna udeleženka lahko pelje mld. A. na dopust v obdobju od 22. 7. 2024 do 4. 8. 2024 in za en teden v mesecu septembru 2024 in se stiki s predlagateljem v tem obdobju ne izvajajo" (V. točka izreka).

2.Z izpodbijanim sklepom z dne 17. 12. 2024 je sodišče prve stopnje sklenilo, da po uradni dolžnosti izda začasno odredbo, s katero je odločilo, da stiki med predlagateljem in mld. A. od izdaje sklepa dalje začasno potekajo vsak ponedeljek in sredo od 16.00 do 18.45 ure, pri čemer jo predlagatelj prevzame na domu nasprotne udeleženke in tja pripelje nazaj; vsako drugo soboto od 9.30 ure, ko jo prevzame na domu nasprotne udeleženke jo tja pripelje nazaj v nedeljo do 17.00 ure, pri čemer se prvi takšen stik z nočitvijo izvede iz sobote dne 28. 12. 2024 na nedeljo dne 29.12.2024 (1. točka izreka). Od dne 1. 3. 2025 dalje med predlagateljem in mld. A. začasno, poleg stikov med tednom, potekajo širši stiki med vikendi, in sicer vsak drugi petek od 16.00 ure, ko jo predlagatelj prevzame na domu matere in jo tja pripelje nazaj do 17.00 ure, pri čemer se prvi takšen vikend stik izvede od petka dne 7. 3. 2025 do nedelje dne 9. 3. 2025 (2. točka izreka). Določilo je tudi denarno kazen za primer kršitve začasne odredbe.

Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep z dne 21. 6. 2024

3.Nasprotna udeleženka se pritožuje zoper peto točko izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za začasno odredbo glede preživljanja poletnih počitnic mld. A. z nasprotno udeleženko. Navaja, da začasne odredbe ni vložila zato, ker bi bila mld. A. ogrožena, temveč v njeno največjo korist. S tem, ko je sodišče predlog zavrnilo in svojo odločitev oprlo na predpostavko ogroženosti, je odreklo sodno varstvo največji koristi mladoletnega otroka. Sodišče prve stopnje očitno ohranja navidezno enakost med staršema, odločitev je neobrazložena, arbitrarna in kaže na popolno nerazumevanje potreb mladoletnega otroka.

Povzetek pritožbenih navedb zoper sklep z dne 17. 12. 2024

4.Nasprotna udeleženka je zoper sklep vložila laično pritožbo in pritožbo po svoji pooblaščenki, ki ju višje sodišče obravnava kot enotno pritožbo.

5.V laični pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje na naroku dne 17. 12. 2024, zgolj na podlagi elektronskega sporočila sodne izvedenke in na podlagi poročil CSD, ki jih ni definiralo, izdalo začasno odredbo o uvedbi stikov predlagatelja z mld. A. brez nadzora tretje osebe in stikov z nočitvami. Že večkrat je opozarjala na diskriminatorno, nestrokovno in pristransko obravnavo na CSD, zato sodišče prve stopnje mnenj CSD ne bi smelo upoštevati. Kršitve pri obravnavi družine je zaznalo tudi Častno razsodišče Socialne zbornice Slovenije. Prav tako sodišče prve stopnje ne bi smelo upoštevati elektronskega sporočila izvedenke, s katerimi je bila nasprotna udeleženka seznanjena šele na naroku. Sklep je izdalo kljub nezaključenemu kazenskemu postopku, ki teče zaradi spolnega nasilja nad mladoletno osebo. Izvedenka otroka ni pregledala, zato je bila podana zahteva za njeno izločitev in postavitev novega sodnega izvedenca. Sodišče prve stopnje ravna v prid predlagatelju, zato je bila tudi predlagana izločitev sodnice. Utemeljitev, da je babica mld. A. v letih, ne more biti temelj za odločitev, da stiki potekajo brez nadzora. Ker sodišče prve stopnje ni kaznovalo predlagatelja, ki je na naroku očitano kršitev začasne odredbe priznal, je pristransko vodilo postopek.

6.V pritožbi, vloženi po pooblaščenki, navaja, da predpostavka otrokove ogroženosti ni bila izpolnjena. Mld. A. je imela že pred izdajo izpodbijanega sklepa toliko stikov z očetom, da ni mogoče govoriti, da bi bila zaradi pomanjkanja stikov ogrožena. Zgolj odsotnost možnosti dogovora med staršema ne pomeni, da je otrok ogrožen. Tudi iz drugih podatkov v spisu ne izhaja, da bi bila deklica ogrožena. Sodišče prve stopnje je kljub temu, da so bili vsaj dvakrat podani razlogi za sum, da je bila deklica pri predlagatelju spolno zlorabljena, določilo stike z nočitvami. Zadnje priporočilo CSD odsvetuje, da deklica prespi pri predlagatelju. Mag. B. B. v svojem mnenju ugotavlja znake spolne zlorabe, izvedensko mnenje s strani sodišča prve stopnje postavljene sodne izvedenke dr. C. C. pa še ni bilo izdelano. Drži sicer, da je bila kazenska ovadba zoper predlagatelja zavržena, vendar je nasprotna udeleženka postopek pregona prevzela. Večkrat je bila predlagana postavitev drugega izvedenca, kot tudi zaslišanje mag. B. B. Elektronsko sporočilo ne predstavlja izvedenskega mnenja, poleg tega ni bilo poslano v vednost strankam postopka. Izvedenka ob posredovanju mnenja v elektronskem sporočilu pregleda z nasprotno udeleženko še ni opravila. Razlogi, da sodna izvedenka še ni v celoti opravila pregleda, niso na strani nasprotne udeleženke. Prišlo je do nepravilnosti v ravnanju s strani pristojnega CSD, kar bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odločanju oziroma obravnavo delegirati drugemu CSD. Zlasti bi moralo upoštevati predlog za postavitev drugega izvedenca. Deklica je od uvedbe nočitev dalje ponovno začela izkazovati določena infantilna vedenja. Pove, da jo oče na stiku v celoti preoblači, celo spodnje perilo, kljub temu, da ni umazana. Prvič jo po njenih besedah preobleče takoj ob prihodu, drugič pa preden gre nazaj domov. Navedeno je pokazatelj neustreznega vedenja očeta in ni v korist otroka. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

7.Predlagatelj je na pritožbi zoper sklep z dne 21. 6. 2024 in z dne 17. 12. 2024 odgovoril in predlaga njuno zavrnitev.

Presoja utemeljenosti pritožb

8.Pritožbi nista utemeljeni.

Pravna podlaga

9.Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilne pravne podlage, torej 161. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), ki določa, da sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. V skladu z drugim odstavkom 157. člena DZ se šteje, da je otrok ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (tretji odstavek 157. člena DZ). Postopek je v primeru začasnih odredb (ki imajo naravo sklepa o izvršbi) usmerjen v to, da se doseže hitra vmesna sodna odločitev, s katero se zavaruje ogroženega otroka, če je ogroženost verjetno izkazana.

Glede sklepa z dne 21. 6. 2024

10.Že sama nasprotna udeleženka v pritožbi navaja, da začasne odredbe ni vložila zato, ker bi bila deklica ogrožena, temveč, ker bi bila v njeno največjo korist. Ogroženosti, ki je pogoj za izdajo začasne odredbe, tudi ni ugotovilo sodišče prve stopnje. Zato je predlagano začasno odredbo pravilno zavrnilo, zavrnitev pa ustrezno obrazložilo; očitki o arbitrarnosti ne držijo. Višje sodišče se ob tem pridružuje pojasnilu sodišča prve stopnje, da smisel začasnih odredb ni v nadomestilu rednega sodnega varstva. Sodišče največjo otrokovo korist presoja v okviru rednih postopkov, medtem ko izdajo začasne odredbe narekuje zgolj ogroženost otroka.

Glede sklepa z dne 17. 12. 2024

11.Sodišče v postopku odločanja o začasni odredbi odloča s standardom verjetnosti. Ta je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno; v zvezi s tem izvede le toliko dokazov, kot jih za hitro in sumarno odločitev potrebuje. Z vidika 22. člena Ustave Republike Slovenije torej ni nesprejemljivo, če sodišče v postopku zavarovanja ne izvede vseh predlaganih dokazov. Ker je dokazni standard pri odločanju o začasnih odredbah znižan na verjetnost, sta temu podvržana tako dokazna ocena kot tudi izvajanje dokazov.

12.Pritožbeni očitki glede (delnega) izvedenskega mnenja, podanega v obliki elektronskega sporočila, se tako glede na naravo postopka odločanja o začasni odredbi izkažejo za neutemeljene. Glede na nujnost in hitrost postopka, upoštevaje, da ta teče zaradi morebitne ogroženosti otroka, je tak način sprejemljiv, ob predpostavki, da so udeleženci postopka seznanjeni z vsem gradivom in se imajo o njem možnost izjaviti. Temu je bilo v predmetnem postopku zadoščeno. Nasprotna udeleženka se je imela možnost seznaniti tudi z vsemi poročili CSD. Ne drži, da sodišče prve stopnje teh ne bi smelo upoštevati, oziroma, da bi moralo izdelavo mnenj delegirati drugemu CSD. Pristojnost CSD ureja 81. člen Zakona o socialnem varstvu; sodišče nima pristojnosti delegirati dela drugemu CSD. Mora pa, po analogiji z izvedenskim mnenjem (254. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), v primeru, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s sabo ali raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti odpraviti, bodisi z zahtevo za dopolnitev bodisi z zaslišanjem strokovnjakov, ki so pri izdelavi mnenja sodelovali. Sodišče prve stopnje je v postopku mnenja CSD dopolnilo z zaslišanjem sodelujočih strokovnjakov in se v nadaljevanju pri odločitvi pravilno oprlo na predložena poročila in ustno podana mnenja. Tudi višje sodišče v podanem strokovnem gradivu namreč ne zazna pomanjkljivosti.

13.Drži, da je sodišče prve stopnje sklep izdalo kljub nezaključenemu kazenskemu postopku, ki teče zaradi spolnega nasilja nad mladoletno osebo. Vendar pa je v okviru ocenjevanja verjetnosti ogroženosti deklice v zvezi s tem relevantno, da sta bili obe kazenski ovadbi nasprotne udeleženke zavrženi, saj ni bil izkazan utemeljen sum, da bi predlagatelj storil očitano mu kaznivo dejanje, postopek pregona pa je nato prevzela nasprotna udeleženka. Zlasti pa je sodišče prve stopnje pravilno že v fazi odločanja o začasni odredbi izvedlo obširen dokazni postopek in v skladu z 8. členom ZPP temeljito ter argumentirano ocenilo vsakega od izvedenih dokazov kot tudi vse dokaze skupaj. Zaslišalo je udeleženca postopka, pridobilo poročila CSD, ki so med drugim vsebovala zapisnike o zaključkih multidisciplinarnega tima (ki vključuje tudi druge deležnike, to je vrtec, policijo, pediatrinjo), zaslišalo je več strokovnih delavcev CSD, ki so med drugim tudi izvedli obisk na domu z namenom opazovanja odnosa med deklico in predlagateljem, pridobilo poročilo vrtca in pa preliminarno mnenje izvedenke. Višje sodišče nima pomislekov glede sprejetega zaključka sodišča prve stopnje, da iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja, da bi bila deklica zaradi odnosa z očetom v stiski, temveč nasprotno, da vsi izvedeni dokazi potrjujejo, da se ob očetu dobro počuti in je nanj varno navezana. Te ocene pritožnica ne more izpodbiti s sklicevanjem na ugotovitve v mnenju mag. B. B., ki ga je pridobila samoiniciativno, izven sodnega postopka. Tudi sklicevanje na zadnje priporočilo CSD, v katerem ta odsvetuje, da deklica prespi pri predlagatelju, ne more biti uspešno. CSD je namreč priporočal, da se z razširitvijo stikov čez noč počaka do mnenja izvedenke. Slednja pa je v svojem predhodnem mnenju izrecno zapisala, da naj se stiki čez noč uvedejo. Ni res, da izvedenka deklice ni pregledala; kot izhaja iz preliminarnega mnenja, je opravila opazovanje interakcije med očetom in deklico (list. št. 578), poleg tega se je seznanila z ugotovitvami pregleda deklice v kazenski zadevi. Zgolj podana zahteva za izločitev izvedenke oziroma zahteva za postavitev novega izvedenca na kredibilnost njenih ugotovitev ne vpliva. Sodišče prve stopnje je tudi obširno pojasnilo razloge za to, da stiki potekajo brez nadzora; pri tem se ni sklicevalo na to, da dekličina babica zaradi starosti ne bi več zmogla nadzora.

14.Ne drži, da predpostavka otrokove ogroženost ni bila izpolnjena. Izhajati je treba iz tega, da so stiki z prej izdano začasno odredbo potekali ob stalni navzočnosti predlagateljeve matere. Tak režim stikov je sodišče prve stopnje po tem, ko je s stopnjo verjetnosti ugotovilo, da deklica ni izpostavljena spolni zlorabi in da je na očeta varno navezana, pravilno korigiralo z novo začasno odredbo. Vzdrževanje stanja, ko bi imela deklica omejene stike z očetom brez izkazanih razlogov za to, je samo po sebi ogrožajoče za njen zdrav razvoj. V skladu s 54. členom Ustave Republike Slovenije so dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke, enake, prav tako sta po 8. členu Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah oba starša enako odgovorna za vzgojo in razvoj svojih otrok. Iz navedenega izhaja tudi, da ima otrok pravico, da oba starša, kolikor je možno, preživljata čas z njim in tako po naravi stvari prispevata k njegovem vsestranskem razvoju.

15.Glede na strokovno utemeljene ugotovitve (poročila CSD, zaslišanje strokovnih delavcev, mnenje izvedenke) o primernem odnosu predlagatelja do deklice in njeni varni navezanosti nanj so neutemeljene pritožbene navedbe o njegovem neustreznem vedenju na stikih, ki naj bi se izkazovalo s prekomernim preoblačenjem deklice oziroma njenim infantilnim vedenjem, odkar se izvajajo stiki po novem režimu.

16.Pritožbeni razlogi torej niso podani; razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, pa višje sodišče ni zasledilo, zato je pritožbi v skladu z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo in sklep z dne 21. 6. 2024 v izpodbijanem delu, sklep z dne 17. 12. 2024 pa v celoti, potrdilo. Na ostale pritožbene navedbe višje sodišče ne odgovarja, saj za odločitev o pritožbah zoper sklepa o začasni odredbi niso bistvenega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17.O stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasnima odredbama v tej fazi postopka ni mogoče odločati. Sodišče prve stopnje bo o njih odločilo po kriteriju iz 2. odstavka 55. člena ZNP-1, ki ga je mogoče celovito upoštevati le ob sprejemu končne odločitve, ne pa glede na uspeh, pomen za stranke in procesno ravnanje strank ob posameznem procesnem dejanju.

-------------------------------

1Glej sklepa Ustavnega sodišča št. Up-321/96 in št. Up-498/08.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22, 54 Zakon o socialnem varstvu (1992) - ZSV - člen 81 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 254

Konvencije, Deklaracije Resolucije

Konvencija ZN o otrokovih pravicah (1989) - KOP - člen 8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.