Jedro

Nadzorstvo je namenjeno spremljanju uresničevanja mladoletniku naloženih navodil oziroma ugotavljanju primernosti izrečenega ukrepa ter (ne)uspešnosti njegovega izvajanja, predvsem na področju mladoletnikove vzgoje, usmerjanja in izobraževanja. Če je sodišče izreklo zavodski vzgojni ukrep, sodišče preverja tudi učinkovitost ukrepa, ki naj bi se uresničevala v prevzgoji mladoletnika v času bivanja v instituciji. Kadar sodišče ugotovi, da mladoletnik med izvajanjem izrečenega ukrepa ne sodeluje oziroma se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ali krši pravila, in so potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, lahko na podlagi prvega odstavka 490. člena ZKP pravnomočno izrečeni vzgojni ukrep nadomesti s strožjim ukrepom.

Mladoletnikova dopolnjena polnoletnost tekom postopka spremembe izrečenega vzgojnega ukrepa ni ovira za izrek strožjega (ali milejšega) ukrepa, saj sme izrečeni vzgojni ukrep, ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 94. člena KZ, trajati najdalj do tedaj, ko storilec dopolni triindvajset let.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijanim sklepom na podlagi 83. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ) v zvezi s 375. členom KZ-11 in 490. členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) mladoletnemu, sedaj polnoletnemu A. A. (v nadaljevanju mladoletnik) izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod nadomestilo z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom. Odločilo je tudi, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sklep je mladoletnikova zagovornica vložila pritožbo brez navedb pritožbenih razlogov. Meni, da je nadomestitev vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod s strožjim ukrepom neutemeljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po proučitvi spisovnih podatkov in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče vsa odločilna dejstva pravilno in popolno ugotovilo ter je svojo presojo o nujnosti nadomestitve vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom utemeljilo z jasnimi, prepričljivimi in izčrpnimi razlogi, ki jim sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje.

5. Sodišče prve stopnje, ki je izreklo mladoletniku vzgojni ukrep, mora v skladu z določbo 489. člena ZKP spremljati potek izvajanja vzgojnega ukrepa in nadzorovati njegovo izvrševanje. Nadzorstvo je namenjeno spremljanju uresničevanja mladoletniku naloženih navodil oziroma ugotavljanju primernosti izrečenega ukrepa ter (ne)uspešnosti njegovega izvajanja, predvsem na področju mladoletnikove vzgoje, usmerjanja in izobraževanja. Če je sodišče izreklo zavodski vzgojni ukrep, sodišče preverja tudi učinkovitost ukrepa, ki naj bi se uresničevala v prevzgoji mladoletnika v času bivanja v instituciji. Kadar sodišče ugotovi, da mladoletnik med izvajanjem izrečenega ukrepa ne sodeluje oziroma se izvrševanju ukrepa izogiba, ga ne spoštuje ali krši pravila, in so potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, lahko na podlagi prvega odstavka 490. člena ZKP pravnomočno izrečeni vzgojni ukrep nadomesti s strožjim ukrepom. To lahko stori tudi na predlog državnega tožilca, ravnatelja vzgojnega zavoda (v nadaljevanju strokovnega centra) ali organa socialnega varstva (v nadaljevanju CSD).

6. Pogoji za spremembo izrečenega vzgojnega ukrepa z drugim ukrepom, s katerim bo bolje dosežen namen vzgojnih ukrepov iz 73. člena KZ, so navedeni v določbah 83. in 84. člena KZ. Med zakonsko določenimi razlogi za spremembo vzgojnega ukrepa, ki je izpostavljen v obravnavani zadevi, je tudi uspešnost vzgoje, prevzgoje ali usposabljanja mladoletnika (drugi odstavek 83. člena KZ). Pri odločanju o spremembi izrečenega vzgojnega ukrepa je treba vselej izhajati iz zakonsko predpisanega namena, ki ga želimo doseči s spremembo. Če se mladoletnik med izvajanjem izrečenega ukrepa ne vključi v načrtovane programe in aktivnosti, si ne prizadeva, da bi spremenil neprimerne vzorce vedenja in pridobil ustrezne veščine, krši pravila, in so potrebni intenzivnejši ukrepi za njegovo prevzgojo, da bi razvil osebno odgovornost za svoja ravnanja, je odločitev sodišča za strožji vzgojni ukrep, ki zasleduje koristi mladoletnika, povsem utemeljena.

7. Sodišče druge stopnje na pritožbeno navedbo, da je mladoletnik v času odločanja o spremembi izrečenega vzgojnega ukrepa dopolnil osemnajst let, pojasnjuje, da mladoletnikova dopolnjena polnoletnost tekom postopka spremembe izrečenega vzgojnega ukrepa, ni ovira za izrek strožjega (ali milejšega) ukrepa, saj sme izrečeni vzgojni ukrep, ob smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 94. člena KZ, trajati najdalj do tedaj, ko storilec dopolni triindvajset let. 8. Pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni presojalo odločilnih dejstev o tem, zakaj pravnomočno izrečeni vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod pri mladoletniku ni dosegel svojega namena, so neutemeljeni. Prvostopenjsko sodišče je od Strokovnega centra B. 20. 10. 2023 prejelo izredno vzgojno poročilo o mladoletniku s predlogom za spremembo vzgojnega ukrepa, iz katerega izhaja, da je bil mladoletnik večkrat na urinskem PAS testu pozitiven na THC, COC (tudi na alkohol), da je v strokovnem centru težko sledil usmeritvam, pogosto je kršil pravila strokovnega centra in je s svojim zgledom negativno vplival predvsem na novo nameščene mladostnike matične enote B., da je v delavnici strokovnega centra povzročil materialno škodo, kar so prijavili policiji, da je mladoletnik doma izsiljeval mamo, naj pokliče strokovni center in navede, da je bolan in na ta način opraviči njegovo odsotnost, ker mama tega ni želela, je postal verbalno nasilen do nje, znašal se je tudi nad pohištvom v hiši. Po prejetem izrednem vzgojnem poročilu in predlogu državne tožilke, da se razpiše glavna obravnava zaradi odločanja o spremembi izrečenega vzgojnega ukrepa, je sodišče prve stopnje razpisalo kar tri naroke za glavno obravnavo, na katerih je (dvakrat) zaslišalo mladoletnika, njegovega očeta, strokovno delavko CSD X, in predstavnika strokovnega centra. Prisotne je seznanilo z vsemi pridobljenimi poročili strokovnega centra in CSD ter dopisom Univerzitetne psihiatrične klinike C. in jim dalo možnost, da se o prebrani listinski dokumentaciji izjasnijo.

9. Sodišče je še pred opravo naroka od strokovnega centra 18. 12. 2023 prejelo dopolnilno kontrolno vzgojno poročilo za mladoletnika, iz katerega med drugim izhaja, da so se glede njihovega predloga o spremembi vzgojnega ukrepa večkrat pogovorili z mladoletnikom, ga spodbujali k spremembi vedenja in dobrega funkcioniranja, saj bi lahko na ta način dokazal predvsem sebi in sodišču, da zmore ter da primerno zaključi vzgojni ukrep v strokovnem centru, vendar je mladoletnik, kljub vsem spodbudam, nadaljeval s svojim neprimernim funkcioniranjem in je od zadnjega izrednega vzgojnega poročila v dveh mesecih le v enem tednu vzpostavil abstinenco od PAS, ko je uspel slediti navodilom strokovnega centra ter se vključevati v skupinske aktivnosti. Kmalu se je njegovo funkcioniranje ponovno poslabšalo, v strokovni center je redno prinašal PAS in bil nedopovedljiv glede abstinence. Na šolskem področju ni bil motiviran za delo, kar je izkazoval predvsem z neupravičenimi izostanki, nesodelovanjem pri pouku in namernim preusmerjanjem pozornosti ostalih učencev pri pouku. Večkrat je kršil strogo pravilo strokovnega centra in samovoljno zapuščal območje institucije ter odhajal do bližnje trgovine in bencinskega servisa. Njegovo neprimerno funkcioniranje se je nadaljevalo, zato so strokovni delavci 11. 12. 2023 izpeljali izredni timski sestanek in sklenili, da mladoletnika do obravnave na sodišču 20. 12. 2023, zaradi izjemno kvarnega vpliva na druge mladostnike, napotijo v domače okolje. Strokovni center je v poročilu ponovno opozoril, da delo z mladoletnikom v njihovi instituciji ni produktivno in mu ni v korist, zato so predlagali nadomestitev pravnomočno izrečenega vzgojnega ukrepa s strožjim. Menili so, da se lahko le s strožjim vzgojnim ukrepom mladoletniku onemogoči lahek dostop do drog in prepreči izvrševanje kaznivih dejanj, ki jih mladoletnik zanika, kar so ponovili tako v polletnem kontrolnem vzgojnem poročilu 7. 1. 2024 in dopolnlilnih kontrolnih vzgojnih poročilih 9. 1. 2024 in 5. 2. 2024. 10. Le delno so točne pritožničine navedbe, ko povzema izpovedbo priče D. D., da so se težave pri mladoletniku začele po štirih mesecih namestitve v strokovni center, pred tem pa se je trudil, spoštoval red in hodil v šolo, saj so vzgojitelji, kot izhaja iz poročila strokovnega centra, ugotovili, da je mladoletnik dobro funkcioniral v začetku namestitve v strokovni center zgolj z namenom, da na strokovne delavce naredi vtis in si na ta način omogoči bivanje doma. Pritožnica nekritično zatrjuje, da so težave nastale zaradi mladoletnikovih stisk, ki jih ni znal premostiti, strokovni delavci v strokovnem centru pa ne razumeti in da je bil prepuščen sam sebi in staršem. Ob tem pritožnica povsem spregleda v poročilih natančno opisana vztrajna prizadevanja vzgojiteljev v strokovnem centru, ki so mu od samega začetka izvajanja vzgojnega ukrepa ponudili več svetovalnih razgovorov, ga usmerjali in ga spodbujali k spremembam, vendar jih mladoletnik, kljub obljubam, ni izpolnil. Še več mladoletnik niti ni pokazal drobca hotenja, da bi spremenil svoje vedenje, prenehal z uživanjem prepovedanih drog in sodeloval pri pouku, temveč je prizadevanja vzgojiteljev povsem ignoriral in se postavljenim pravilom v strokovnem centru posmehoval, "češ, saj mi nič ne morete".

11. Zavedanje, da je za neuspeh pri izvajanju vzgojnega ukrepa odgovoren mladoletnik sam, izhaja tudi iz njegovega zagovora, ko je priznal, da ga je "zalomil", da je bilo v strokovnem centru na začetku "fino", se je trudil, tri ali štiri mesece je bil tudi negativen na PAS, potem je začel red popuščati, vse je šlo navzdol, v zavodu je imel probleme z vzgojitelji, vendar je bil zanje sam kriv, ni se dobro počutil, rezultat je bil, da je začel hoditi na bege, za kar mu je žal. 12. Pritožničine navedbe, da so se težave pojavile, ker je bil mladoletnik prvič ločen od staršev, je edinec in zelo navezan na očeta in mater, ki sta ga vedno znala poslušati in mu pomagati, in da je bil pred prihodom v strokovni center motiviran za šolo, so zavajajoče in protispisne. Mladoletnik se je namreč predhodno izpisal iz srednje šole, ker je imel izredno veliko število neopravičenih ur in negativnih ocen, v šoli se je vedel neprimerno, motil je pouk ter med razlago spuščal neprimerne glasove. V šoli so ugotovili, da nima nobenega interesa za šolo ter da ga starši pri tem podpirajo. Vzgojna nemoč staršev se je torej pokazala že pred izrečenim vzgojnim ukrepom oddaje v vzgojni zavod, ko mladoletnik ni ne upošteval njunih mej ne sledil njunim navodilom, že v maju 2022 je bil na zdravniškem pregledu za službo pozitiven na prepovedane droge, zaradi česar je sodišče ugotovilo, da mu je treba zagotoviti mirno strukturirano okolje z jasno postavljenimi mejami in doslednostjo pri njihovem uveljavljanju.

13. Pritožnica tudi spregleda poročilo strokovnega centra, v katerem je mladoletnik predstavljen v povsem drugačni luči, kot si to prizadeva sama, in sicer sta starša v času poletnih počitnic 2023 izražala zaskrbljenost, ker je bil mladoletnik odsoten in nista imela informacij, kje se nahaja, strokovnemu centru sta poročala o mladoletnikovem verbalnem nasilju do mame in izsiljevanju. Sama sta tudi večkrat pripeljala mladoletnika v strokovni center, ko je bil na begu in spoznala, da ima sin hude težave z uživanjem prepovedanih drog.

14. Sodišče druge stopnje ob, v točkah 2 do 8 in 12 do 14 izpodbijanega sklepa, natančno in pravilno povzetih poročilih strokovnega centra in CSD, zagovoru mladoletnika in dopisu Univerzitetne psihiatrične klinike C., ne pritrjuje pritožbenim navedbam, da mladoletnik pred prihodom v strokovni center ni bil odvisen od uživanja prepovedanih drog in da je odvisnost nastala, ko se je izvajal zavodski ukrep, ter da nujno potrebuje zdravljenje na Centru za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog na Psihiatrični kliniki v C. Njegovo uživanje prepovedanih drog je bilo zaznano že na zdravniškem pregledu za službo v maju 2022, mladoletnik je tudi sam priznal, da se je "prečistil", preden je prišel 19. 12. 2022 v strokovni center, po februarju 2023 je ponovno začel kaditi travo ter v aprilu uživati še kokain. Poročila strokovnega centra navajajo ugotovitve, da je mladoletnik uspešno manipuliral PAS teste, kar je v neformalnem pogovoru tudi priznal in se za neiskrenost opravičil, vendar s svojim neprimernim početjem nadaljeval. Kljub ugotovljenim težavam z odvisnostjo od PAS (THC, COC in alkohol) si mladoletnik tega ne prizna in vztrajno išče razloge za omamljanje v zunanjem okolju. Iz poročil strokovnega centra med drugim izhaja, da je zaskrbljujoča tudi njegova prijateljska naveza s posamezniki v domačem okolju, ki so v preteklosti bivali v njihovi instituciji. Vse navedeno kaže na izjemno škodljivo in neprilagojeno ravnanje mladoletnika, ki je kljub dolgotrajnim prizadevanjem vzgojiteljev strokovnega centra, da ga usposobijo za koristno in družbeno sprejemljivo življenje, navedeno nespametno ves čas odklanjal in brezbrižno, ne meneč se niti za skrb staršev, nadaljeval z odklonskim vedenjem. Vse zgoraj navedene okoliščine tudi potrjujejo, da se izrečeni vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod zgolj zaradi neustreznega ravnanja mladoletnika ni izvajal, kot bi se moral. 15. Sodišče druge stopnje izpostavlja še mladoletnikovo nekritično pojasnilo v zvezi z zdravljenjem, ki ga je mladoletniku svetovala strokovna delavka CSD X, ko omenja, da je imel z njo bolj malo osebnih razgovorov, sta se pa (nazadnje) pogovarjala o tem, da bi šel na zdravljenje. Pojasnil je, da bi mu zdravljenje koristilo, vendar bi mu najbolj koristilo, če bi bil doma. Mladoletnikov pogled na zdravljenje in njegova nepripravljenost za sodelovanje v programu zdravljenja odvisnosti od prepovedanih drog izhaja tudi iz dopisa Univerzitetne psihiatrične klinike C., iz katerega je razvidno, da je bil mladoletnik ob prvem pregledu na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog odklonilen do bolnišničnega zdravljenja, pri naslednji kontroli je izrazil željo po sprejemu, vendar je še vedno deloval šibko motiviran.

16. Sodišče druge stopnje v celoti zavrača z ničimer izkazano pritožbeno tezo, da je razlog za neizvrševanje vzgojnega ukrepa na strani strokovnega centra, saj iz podatkov spisa povsem jasno izhaja, da je bil mladoletnik tisti, ki izrečenega ukrepa ni vzel resno, izvajanju ukrepa se je izogibal, brez zadržkov je zlorabljal prepovedane psihoaktivne substance, samovoljno večkrat zapuščal strokovni center, grobo kršil vzgojno in izobraževalno strukturo (nazadnje je na dvorišču strokovnega centra zažgal uradno listino ukor, ki mu je bil izrečen zaradi neupravičenih ur), misleč, da mu nihče nič ne more. Na drugačno presojo tudi ne vplivajo okoliščine, ki jih pritožnica nekritično navaja, da je mladoletnik potreben zdravljenja in da je njegove potrebe prepoznala zgolj socialna delavka E. E., ki je (poleg terapevta F. F.) izrazila dvom, da je za mladoletnika najboljša možnost izrek strožjega ukrepa, saj mu že v B. ni nihče prisluhnil, z zdravnico na centru za zdravljenje pa se je ujel. Dejstvo je namreč, da prav imenovana socialna delavka pred izrečenim vzgojnim ukrepom oddaje v vzgojni zavod, ko je obravnavala mladoletnika, ni uspela ustrezno spremljati in usmerjati njegovega vedenja in pravočasno ukrepati, ko je postalo odklonsko vedenje njegov vsakdanji način funkcioniranja.

17. Glede na ugotovljene okoliščine se sodišče druge stopnje strinja s prepričljivo in temeljito oceno prvostopenjskega sodišča, da je potrebno poskrbeti za učinkovitejšo prevzgojo mladoletnika pod stalnim vodstvom in nadzorom strokovnih vzgojiteljev. Mladoletnik potrebuje nadzorstvo na področju šolanja ter učinkovitejšo skrb za razvijanje njegove osebne odgovornosti. Tudi po mnenju sodišča druge stopnje lahko mladoletnik pridobi osnove glede pravilnega odnosa do družbenih in socialnih norm ter vedenja do sovrstnikov in družinskih članov, pa tudi pravilnega obnašanja v skupnosti z drugimi ljudmi zgolj na način, da se ga popolnoma izločiti iz okolja ter se s trajnejšimi vzgojnimi ukrepi znotraj prevzgojnega doma skuša doseči njegovo prevzgojo. Ob povedanem se bo mladoletniku, pri katerem so negativni vzorci že močno vkoreninjeni in je do njih (navkljub že izrečenemu vzgojnemu ukrepu) povsem nekritičen, omogočilo, da bo v trdnejših institucionalnih okvirih prevzgojnega doma deležen stalne pomoči, vodenja in nadzora strokovnih vzgojiteljev ter nenazadnje pazniškega osebja, tako da bo po izvršenem ukrepu sposoben samostojno sprejemati zrelejše odločitve in prevzemati odgovornost za svoja ravnanja ter tvorno delovati v svojem socialnem okolju.

18. Nenazadnje je mladoletnik že dopolnil osemnajst let in se mu lahko za morebitna storjena kazniva dejanja izrečejo vse kazenske sankcije, ki jih zakon predpisuje za polnoletne osebe (tudi visoke zaporne kazni). Sodišče druge stopnje se strinja s stališčem prvostopenjskega sodišča, da bo mladoletniku v prevzgojnem domu omogočeno dokončanje šolanja, nudena mu bo možnost strokovnega izobraževanja in usposabljanja za polic, hkrati bo v zavodu vključen v program preprečevanja zlorabe škodljivih substanc. Vse navedeno utemeljuje pozitivno prognozo pri strožjem vzgojnem ukrepu oddaje v prevzgojni dom.

19. Sodišče druge stopnje zaključuje, da je sprejeta odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna in zakonita, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 80. člena KZ in ob izčrpno argumentirani presoji, da so pri mladoletniku potrebni učinkovitejši ukrepi, na podlagi 490. člena ZKP izvrševanje vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni zavod utemeljeno nadomestilo z vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom. Sodišče druge stopnje v postopku in izpodbijanem sklepu ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek 383. člena ZKP), zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

20. Mladoletnik nima lastnih dohodkov oziroma premoženja, zato je sodišče druge stopnje v skladu s 484. členom ZKP odločilo, da stroški pritožbenega postopka bremenijo proračun.

1 Z uveljavitvijo KZ-1 (2008) je bil razveljavljen KZ. KZ-1 je v prehodni določbi 375. člena ohranil v veljavi določbe 70. do 94. člena predhodnega zakona - KZ, med katerimi so določbe o vzgojnih ukrepih in kaznih za mladoletnike.