Jedro

V primerih, ko Zakon o gospodarskih družbah predvideva sodno pristojnost pri odločanju o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb (gospodarske statusne zadeve; 100. čl., prvi odst. 117. čl., drugi odst. 141. čl., drugi odst. 163. čl., tretji odst. 194. čl., drugi odst. 195. čl., prvi odst. 237. čl., 251. čl., prvi in drugi odst. 267. čl., tretji odst. 284. čl., 294. čl., drugi odst. 335. čl., 447. čl., četrti odst. 485. čl., četrti in peti odst. 486. čl., tretji odst. 489. čl., prvi odst. 529. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD), odloča sodišče glede na naravo teh zadev po pravilih nepravdnega postopka.

V primerih uveljavljanja ničnosti in izpodbijanja sklepov skupščine, zahtevkov na izključitev in izstop družbenika ter zahtevkov za prenehanje družbe (prvi odst. 108. čl., drugi odst. 343. čl., 362. čl., prvi in drugi odst. 364. čl., prvi odst. 365. čl., prvi in drugi odst. 368. čl., 369. čl., 370. čl., drugi in tretji odst. 436. čl., drugi odst. 455. čl., 526. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD) pa se uporabljajo pravila pravdnega postopka.

Odločanje o delničarjevem predlogu za imenovanje revizorja za revidiranje letnih računovodskih izkazov delniške družbe (53. čl. in tretji odst. 70. čl. ZGD) ne spada v sodno pristojnost.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se predlog zavrže.

Obrazložitev

Predlagatelj je vložil predlog, da sodišče imenuje revizijsko družbo I. d.o.o. L. za opravljanje revizije računovodskih izkazov delniške družbe P. d.d. Ljubljana za leto 1998. Prvostopno sodišče je na podlagi 17. čl. Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da se bo postopek nadaljeval po pravilih pravdnega postopka.

Proti temu sklepu se pritožuje predlagatelj in uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da se predlagatelj ne strinja s stališčem prvostopnega sodišča, da je potrebno postopek opraviti po pravilih pravdnega postopka. Predlagatelj se sklicuje na drugi odst. 1. čl. ZNP, saj gre v konkretnem primeru za zadevo, katere narava ne omogoča pravdnega postopka. Dejstvo je, da v postopku sodeluje le en udeleženec in tako v konkretni zadevi niti ni spora. V pravdnem postopku pa vedno nastopata dve stranki z nasprotujočimi interesi.

Prav tako je namen tega postopka preventivne in konstitutivne narave, kar vsekakor ustreza naravi nepravdnega postopka.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu trdi, da predlagatelj ne navaja zakona, na podlagi katerega naj bi se konkretna zadeva obravnavala v nepravdnem postopku, predhodno pa citira drugi odst. 1. čl. ZNP, po katerem se določbe ZNP uporabljajo tudi v drugih zadevah, ki jih obravnavajo redna sodišča, za katere z zakonom ni izrecno določeno, da se obravnavajo v nepravdnem postopku, če jih glede na njihovo naravo ni mogoče obravnavati v kakem drugem postopku.

Prvostopno sodišče torej samo navaja možno podlago za odločanje v nepravdnem postopku, vendar brez dodatnih pojasnil zaključi, da je potrebno izvesti postopek po pravilih pravdnega postopka. Zakaj je temu tako, prvostopno sodišče ne pojasni. Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da izpodbijani sklep sploh nima razlogov, saj ni pojasnjeno, zakaj je potreben pravdni postopek, ne pa nepravdni, kot smiselno sledi iz predloga. Zato je podana bistvena kršitev določb postopka po 13. tč. drugega odst. 354. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. čl. ZNP. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je prvostopno sodišče odločalo o zadevi, ki ne spada v sodno pristojnost, zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka po 3. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP. Oboje narekuje ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa in zavrženje predloga (3. tč. 380. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

Predlagatelj je kot delničar delniške družbe P. d.d. L. predlagal, da sodišče imenuje revizorja, ki bo opravil revizijo računovodskih izkazov navedene delniške družbe, ker skupščina delniške družbe ni imenovala revizorja. Pri tem se je skliceval na 53. in 70. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur.l. RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98 in 84/98). Ob tem je treba ugotoviti, da ZGD v številnih primerih določa pristojnost sodišča, ko gre za predloge družbenikov, komanditistov, tihih družbenikov, družbe, zainteresiranih oseb, uprave, članov nadzornega sveta ali delničarjev. Zgolj primeroma naj bo navedeno, da lahko sodišče na predlog drugih družbenikov odvzame družbeniku upravičenje za zastopanje (100. čl. ZGD), da lahko sodišče na komanditistov predlog odredi, da se komanditistu izroči prepis letnega poročila ... (drugi odst. 141. čl. ZGD), da sodišče imenuje ustanovitvene revizorje (tretji odst. 194. čl. ZGD), da v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje člana uprave (251. čl. ZGD), da imenuje ali odpokliče člana nadzornega sveta (267. čl. ZGD), da delničarje pooblasti na sklic skupščine (tretji odst. 284. čl. ZGD), da odloča na predlog delničarja o tem, ali mora uprava dati informacije (294. čl. ZGD), da na predlog zunanjega delničarja določi primerno odpravnino (četrti odst. 486. čl. ZGD), itd.. Na kratko je mogoče reči, da gre za odločanje o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb oziroma za tako imenovane gospodarske statusne zadeve. V vseh tovrstnih zadevah ZGD ne določa niti tega, katero sodišče je pristojno, niti ne določa vrste postopka. Govori le o predlogih ali zahtevah raznih upravičencev, v nekaterih primerih pa o uveljavljanu pravic s tožbo.

V zvezi z gornjim problemom pritožbeno sodišče meni, da je treba razlikovati dvoje: 1. v primerih, ko ZGD predvideva sodno pristojnost pri odločanju o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb (gospodarske statusne zadeve; 100. čl., prvi odst. 117. čl., drugi odst. 141. čl., drugi odst. 143. čl., tretji odst. 194. čl., drugi odst. 195. čl., prvi odst. 237. čl., 251. čl., prvi in drugi odst. 267. čl., tretji odst. 284. čl., 294. čl., drugi odst. 235. čl., 447. čl., četrti odst. 485. čl., četrti in peti odst. 486. čl., tretji odst. 489. čl., prvi odst. 529. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD), odloča sodišče glede na naravo teh zadev po pravilih nepravdnega postopka; 2. v primerih uveljavljanja ničnosti in izpodbijanja sklepov skupščine, zahtevkov na izključitev in izstop družbenika ter zahtevkov za prenehanje družbe (prvi odst. 108. čl., drugi odst. 334. čl., 362. čl., prvi in drugi odst. 364. čl., prvi odst. 365. čl., prvi in drugi odst. 368. čl., 369. čl., 370. čl., drugi in tretji odst. 436. čl., drugi odst. 455. čl., 526. čl. in drugi odst. 545. čl. ZGD) pa se uporabljajo pravila pravdnega postopka.

Za uporabo pravil pravdnega postopka ali nepravdnega postopka je bistvena narava posameznih konkretnih gospodarskih statusnih zadev na eni strani ter narava pravdnega ali nepravdnega postopka na drugi strani. Upoštevati je nadalje skromne procesne določbe v ZGD. Podlaga za uporabo pravil nepravdnega postopka je torej v drugem odst. 1. čl. ZNP. Narava vsake pod 1. navedenih zadev je taka, da je mogoč le nepravdni postopek, ker samo ta omogoča hitro posredovanje sodišča, ne vsebuje strogih procesnih pravil, daje sodišču tudi oficiozna pooblastila, omogoča postopanje v zadevah z enim ali več udeleženci, omogoča pluralnost udeležencev do različnih interesov, dovoljuje širjenje subjektivnih mej pravnomočnosti sprejetih odločitev in podobno. Poleg tega se v nepravdnem postopku bolj kot v pravdnem postopku ustanavljajo, spreminjajo in ukinjajo oziroma sploh urejajo pravna razmerja, pomembna pa je tudi preventivna vloga nepravdnega sodišča. Končno ni mogoče spregledati sorodnosti navedenih zadev z zadevami sodnega registra, za katere velja Zakon o sodnem registru (ZSReg, Ur.l. RS 13/94), ki je poseben nepravdni postopek oziroma je v njem določena smiselna uporaba določb ZNP. Nadalje pa je upoštevati tudi določbe ZGD, ki v obravnavanih primerih za začetek sodnega postopka uporablja izraz na predlog in na zahtevo, kar je značilno za nepravdni postopek.

V zadevah pod 2. (uveljavljanje ničnosti in izpodbijanje sklepov skupščine, zahtevki na izključitev in izstop družbenika in zahtevki za prenehanje družbe) pa gre za zadeve take narave, da je nujna uporaba pravil pravdnega postopka, ki jih dejansko predpisuje sam ZGD, ko v teh primerih predvideva tožbo.

Na splošno torej velja, da je v primerih sodne pristojnosti po ZGD v vsakem primeru posebej potrebno ugotoviti vrsto postopka, ki naj se uporabi.

Kot je bilo že navedeno, določa ZGD v številnih primerih pristojnost sodišča. Ti primeri sodnega odločanja o predlogih v zvezi z ustanavljanjem, delom in prenehanjem gospodarskih družb so v ZGD taksativno določeni. Za delničarje velja pravilo, da uresničujejo svoje pravice na skupščini, razen če zakon ne določa drugače (281. čl. ZGD). To pomeni, da ima v primerih, ko je bila odločitev skupščine delniške družbe za delničarja neugodna, delničar samo tiste pravice, ki mu jih izrecno daje zakon (na primer uveljavljanje ničnosti sklepa skupščine, izpodbijanje sklepa, zahteva za sklic skupščine). V obravnavanem primeru gre za imenovanje revizorja.

Imenovanje revizorjev delniške družbe je v pristojnosti skupščine (282. čl. ZGD). Ker ZGD za imenovanje revizorja letnih računovodskih izkazov ne pooblašča sodišča oziroma delničarju ne daje pravice predlagati imenovanje revizorja preko sodišča, ni zakonite podlage za sodno obravnavanje takega predlagateljevega predloga. Odločanje o delničarjevem predlogu za imenovanje revizorja za revidiranje letnih računovodskih izkazov delniške družbe (53. čl. in tretji odst. 70. čl. ZGD) torej ne spada v sodno pristojnost (16. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP).

Razveljavitev izpodbijanega sklepa je torej posledica bistvene kršitve določb postopka, zavrženje predloga pa, da odločanje v zadevi ne spada v sodno pristojnost. >