Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker je samo z namestitvijo v zavod možno zagotoviti, da pridržani ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim, je bilo treba pridržanemu podaljšati pridržanje.
Revizija se zavrne.
Sodišče prve stopnje je A. A. podaljšalo pridržanje v Zavodu Hrastovec - Trate za eno leto. Proti temu sklepu se je pritožila njegova zagovornica, pritožbeno sodišče pa je njeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Zoper ta sklep je zagovornica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je pridržanje osebe v zaprtih oddelkih psihiatričnih in podobnih zdravstvenih organizacijah dopustno samo, če je prisilna hospitalizacija zadnja možnost obvarovanja zdravstveno prizadetega človeka. Ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, da bi B. Č. brez ustrezne terapije ogrožal svoje življenje in življenja drugih ljudi, temelji le na predvidevanju zdravnikov psihiatrov, ki pa nimajo opore v dokazih. Zagovornica navaja, da je "zdravstveno osebje Š...Ć izpovedalo, da se je pridržančevo zdravstveno stanje bistveno izboljšalo, da pridržani že dve leti ne pije alkohola in nima več epileptičnih napadov, se v zavodu primerno obnaša, je samostojen v vseh aktivnostih, sodeluje v delovni terapiji ter poskrbi tudi za ostale stanovalce, kadar potrebujejo pomoč". A. A. tudi naj ne bi bil več agresiven in med izhodi ob koncih tedna naj ne bi več delal težav. Ob ustrezni kontroli bi lahko sam, ali pa v kakšni drugi ustanovi (na primer v domu za upokojence) živel normalno življenje. Ker ta okoliščina v tem postopku ni bila obravnavana, je tudi odločitev sodišča preuranjena.
Revizija ni utemeljena.
Tudi za postopek pridržanja oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah velja določba tretjega odstavka 370. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP), da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (37. člen Zakona o nepravdnem postopku - Ur. l. SRS, št. 30/86 in nasl. - ZNP). Z revizijsko kritiko dejanskega stanja, ki jo je mogoče strniti v očitek, da ugotovitev sodišča prve stopnje (ki je prestala pritožbeni preizkus), da bi A. A. brez nadaljnjega pridržanja ogrožal svoje življenje in življenja drugih, nima opore v izvedenih dokazih, ker da temelji zgolj na predvidevanju zdravnikov psihiatrov, se zato revizijsko sodišče ni ukvarjalo. Prav tako ne z očitkom, da je "zdravstveno osebje Š...Ć izpovedalo, da se je pridržančevo zdravstveno stanje bistveno izboljšalo, da pridržani že dve leti ne pije alkohola in nima več epileptičnih napadov, se v zavodu primerno obnaša, je samostojen v vseh aktivnostih, sodeluje v delovni terapiji ter poskrbi tudi za ostale stanovalce, kadar potrebujejo pomoč". Revizijsko sodišče je torej vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, med katerimi je tudi, da je bil "poskus namestitve pridržanega v dom upokojencev v Impoljcah in v Lokavcu Š...Ć brezuspešen, saj je tam pridržani takoj začel z uživanjem alkohola ter posledično postal težaven, nevodljiv, begav, zaradi opijanja je prihajalo do konfliktov z okolico in v takšnem stanju tudi ni jemal zdravil, zaradi česar se je poslabšala epilepsija", ter da je zato "zgolj z namestitvijo v zavod možno zagotoviti, da pridržani ne bi ogrožal svojega življenja ali življenja drugih, ali povzročal hudo škodo sebi ali drugim". Ko je tako, je pravilen pravni zaključek, da je treba A. A. podaljšati pridržanje (79. člen ZNP). Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, bistvenih kršitev določb postopka pa zagovornica ni obrazložila, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).