Jedro

Ker v sodbi, s katero je bil obsojeni spoznan za krivega in mu je bil določen posebni pogoj plačila premoženjskopravnega zahtevka, ni bil določen rok, v katerem je dolžan premoženjskopravni zahtevek plačati, pogojne obsodbe ni bilo mogoče preklicati zaradi neizpolnitve posebnega pogoja po 54. členu ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornika obsojenega A. B. se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi.

Na podlagi določila 1. odstavka 98. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. odstavkom 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka, potrebni izdatki in nagrada obsojenčevega zagovornika, proračun.

Obrazložitev

: Okrajno sodišče v Domžalah je z izpodbijano sodbo obsojenemu A. B. preklicalo pogojno obsodbo, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. K 228/2004 z dne 6.9.2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Kp 1595/2006 z dne 27.9.2007. V navedeni sodbi je bila obsojenemu določena kazen štiri mesece zapora s preizkusno dobo enega leta in devet mesecev ter posebni pogoj, da mora oškodovancu C. N. plačati njegov premoženjskopravni zahtevek v višini 500.000,00 SIT. Ker obsojeni A. B. posebnega pogoja določenega v pogojni obsodbi ni izpolnil, mu je bila z izpodbijano sodbo pogojna obsodba preklicana in izrečena kazen pet mesecev zapora.

Zoper sodbo se je pritožil obsojenčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da se njegovi pritožbi ugodi in se izpodbijana pogojna obsodba ne prekliče, oziroma podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Iz izreka sodbe Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. K 228/2004 z dne 6.9.2006 je razvidno, da je bila obsojencu izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen in preizkusna doba. Izrečen mu je bil tudi posebni pogoj, to je, da mora oškodovancu plačati priglašen premoženjskopravni zahtevek, vendar pa v izreku ni bilo navedeno, v kakšnem roku mora posebni pogoj izpolniti. Tako se izkaže, da posebni pogoj, ki ga je sodišče določilo v okviru pogojne obsodbe, ni bil izrečen skladno z določbo 3. odstavka 50. člena ZKP. V navedenem členu je določeno, da sodišče v pogojni obsodbi lahko določi, da bo določena kazen izrečena tudi, če obsojenec v določenem roku ne vrne premoženjske koristi ali škode, ki jo je povzročil s kaznivim dejanjem. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje zagovorniku, da je v primeru naložitve tako imenovanega posebnega pogoja v pogojni obsodbi določitev roka za izpolnitev posebnega pogoja obligatorna sestavina določitve posebnega pogoja. Te napake pri določitvi posebnega pogoja v sodbi Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. K 228/2004 z dne 6.9.2006, ni mogoče odpraviti z razlogovanjem, ki se ga je poslužilo prvostopno sodišče ob preklicu pogojne obsodbe, to je, da nedoločitev roka za izpolnitev posebnega pogoja pomeni, da je bil obsojenec posebni pogoj dolžan plačati takoj po prejemu pravnomočne sodbe, ki je postala pravnomočna s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Kp 1595/2006 z dne 27.9.2007. Ker torej v sodbi, s katero je bil obsojeni spoznan za krivega in mu je bil določen posebni pogoj plačila premoženjskopravnega zahtevka ni bil določen rok, v katerem je dolžan premoženjskopravni zahtevek plačati, pogojne obsodbe ni bilo mogoče preklicati zaradi neizpolnitve posebnega pogoja po 54. členu ZKP, saj je tudi v tem členu določeno, da je mogoče pogojno obsodbo preklicati v primeru, da obsojeni obveznosti, ki mu je bila določena v pogojni obsodbi, ne izpolni v roku, ki mu je bil določen v sodbi. Tako se izkaže, da ima sodba Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. K 228/2004 z dne 6.9.2006, v delu, ki se nanaša na določitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi pomanjkljivosti, ki jih ni bilo mogoče odpraviti v nadaljnjem postopku, zaradi česar je bilo potrebno sodbo, s katero je bila preje navedena pogojna obsodba preklicana, spremeniti tako, da je bil postopek za preklic pogojne obsodbe ustavljen.

Pritožbeno sodišče v zvezi z zgoraj navedenim še pripominja, da okoliščina, da v posebnem pogoju ni bil določen rok za plačilo oškodovančevega premoženjskopravnega zahtevka, v ničemer ne vpliva na obveznost obsojenega, da premoženjskopravni zahtevek oškodovancu plača. S prvotno sodbo je bil na podlagi 2. odstavka 105. člena ZKP oškodovancu premoženjskopravni zahtevek priznan in odločeno, da je obsojenec dolžan plačati oškodovancu C. N. 500.000,00 SIT. S tem nastala civilnopravna obveznost obsojenega, da premoženjskopravni zahtevek tudi plača, v kolikor ga ne bo plačal prostovoljno, lahko računa tudi na možnost izvršbe in s tem dodatnih stroškov postopka.