Jedro

Pri neodplačnih pravnih dejanjih se ne zahteva, da bi prejemnik koristi - toženka kakorkoli vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja upnikov. Tudi pogoj na dolžnikovi strani je za upnika ugodnejši, ker iz tretjega odstavka 256. člena OZ izhaja domneva, da je dolžnik vedel, da neodplačno dejanje pomeni oškodovanje upnikov. Za utemeljenost tožbenega zahtevka tako zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pravno dejanje sklenitve sporazuma v obliki notarskega zapisa z dne 27. 3. 2003, ki sta ga sklenila toženka in njen mož P. K., in s katerim je slednji nanjo prenesel lastninsko pravico na parc. št. 955/9 k.o. ..., nima pravnega učinka v razmerju do tožnika v obsegu njegove terjatve v višini 175.680 EUR z obrestmi, kot jih za devizne vloge v EUR vezane nad eno leto, priznava NLB d.d., ki tečejo od 6. 6. 2003 dalje. Toženka mora zaradi poplačila navedene tožnikove terjatve dovoliti, da se na polovici nepremičnine parc. št. 955/9 k.o. ..., opravi izvršba. V presežku (glede druge polovice predmetne nepremičnine) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem zavrnilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Toženkini pritožbi je delno ugodilo in sodbo glede višine terjatve tožnika spremenilo na 154.834 EUR z obrestmi, kot jih za devizne vloge v EUR vezane nad eno leto, priznava NLB d.d., in sicer od zneska 175.680 EUR za čas od 6. 6. 2003 do 13. 10. 2004 in od zneska 154.834,30 EUR od 14. 10. 2004 dalje, saj je upoštevalo dolžnikovo delno plačilo dne 13. 10. 2004. V preostalem je toženkino pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča zaradi bistvenih kršitev in zmotne uporabe materialnega prava toženka izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je napačno stališče sodišč, da domneve iz drugega odstavka 256. člena Obligacijskega zakonika(1) ni mogoče izpodbiti. Toženka je ves čas zatrjevala, da ni vedela za obstoj kakršnegakoli dolga in da je zanj izvedela šele po sklenitvi izpodbijanega sporazuma. Sporni posel je bil sklenjen bistveno pred nastankom dolga, zato toženka ni mogla vedeti, da s svojim dejanjem škoduje upnikom. Ker dolžniško razmerje s tožnikom v času sklenitve sporazuma še ni obstajalo, je jasno, da toženka ni vedela, da bi dolžnik K. s sklenitvijo sporazuma lahko škodoval upniku. Meni, da je napačno stališče, da ni pomembno dejstvo, da je toženka sklenila sporazum pred nastankom dolga. Zaradi neobstoja dolga toženka ni mogla vedeti za zatrjevane škodljive posledice. Zakonska dikcija »ne glede na to, kdaj je nastala« ne pomeni, da je moč izpodbijati pravni posel, ki je bil storjen pred nastankom dolžniškega razmerja, temveč pomeni, da je moč izpodbijati pravni posel tudi za starejše terjatve. Izkazano je, da v času sklepanja sporazuma tožnik ni bil K. upnik. Navaja, da je popolnoma jasno, da K. ni mogel imeti namena oškodovati upnika, saj tožnik v tistem času še ni bil njegov upnik. V času, ko je prišlo do nastanka dolžniškega razmerja, je bilo v zemljiški knjigi razvidno premoženjsko stanje dolžnika. Tožnik je sam odgovoren za nepremišljenost, da je postal upnik. Ko je dolžniku izročil denar, bi lahko preveril njegovo premoženjsko stanje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku(2) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. V skladu s prvim odstavkom 255. člena OZ lahko vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, ne glede na to, kdaj je nastala, izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Terjatev upnika, ki utemeljuje izpodbojno pravico, in pravno dejanje torej nista povezana s časom kot pogojem izpodbijanja. Upnik lahko izpodbija pravno dejanje dolžnika, ki je nastalo pred zapadlostjo terjatve ali po njej. Bistveno je, da zaradi pravnega dejanja dolžnika ni mogoče izpolniti obveznosti. Čas izpodbijanja pravnega dejanja je pomemben samo z vidika roka za uveljavljanje izpodbojne pravice po 257. členu OZ.(3) Glede na navedeno se revizijski očitki, da je bil izpodbijani pravni posel sklenjen pred nastankom konkretnega dolžniškega razmerja oz. pred zapadlostjo tožnikove terjatve, izkažejo kot neutemeljeni.

7. Revidentka tudi ne more uspeti z navedbami, da ni vedela za obstoj K. dolga do tožnika in za možnost oškodovanja upnikov z izpodbijanim pravnim poslom. V nasprotju z odplačnimi pravnimi dejanji se pri neodplačnih namreč ne zahteva, da bi prejemnik koristi - toženka kakorkoli vedela ali morala vedeti za možnost oškodovanja upnikov.(4) Tega pogoja preprosto ni. Tudi pogoj na dolžnikovi strani je za upnika ugodnejši, ker iz tretjega odstavka 256. člena OZ izhaja domneva, da je dolžnik vedel, da neodplačno dejanje pomeni oškodovanje upnikov. Za utemeljenost tožbenega zahtevka tako zadošča, da upnik dokaže obstoj neodplačnega dejanja, tožena stranka pa se lahko brani le z dokazom, da dolžnik ni vedel oziroma mu ni bilo treba vedeti za možnost oškodovanja. Takšno nezavedanje dolžnika K. sodišči nista ugotovili. Ker gre za dejansko ugotovitev na katero je revizijsko sodišče zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP vezano, revizijske navedbe v zvezi s tem dejstvom niso dovoljene. Domneva iz drugega odstavka 256. člena OZ se nanaša na odplačno razpolaganje in se sodišči nanjo nista oprli, kot navaja revizija.

8. Da dolžnik s konkretnim sporazumom, ki ga je sklenil s toženko, ni oškodoval upnikov, ne drži, saj je bila ugotovljena njegova neplačevitost. V skladu z drugim odstavkom 255. člena ZPP se šteje, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.

9. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, jo je revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP) in z njo tudi zahtevek za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Ur. list 83/2001 in nasl., v nadaljevanju OZ.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 73/2007 – ZPP-UPB3, v nadaljevanju ZPP, ki se uporablja na podlagi drugega odstavka 130. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku, ZPP-D, Uradni list RS, št. 45/2008. Op. št. (3): Primerjaj M. Juhart v: Plavšak, N., Juhart, M., Vrenčur R., Obligacijsko pravo, splošni del, GV založba, Ljubljana 2009, str. 886. Op. št. (4): Glej tudi odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 444/2008 in II Ips 810/2005.