Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Šesti odstavek 3. tar. št. Zakona o sodnih taksah določa, da se plača sodna taksa za revizijo in za predlog za obnovo postopka kot za pritožbo. To določbo je treba razlagati tako, da se veže višina takse na pritožbo, ki je bila vložena zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se napada z revizijo.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan plačati sodno takso za revizijo v višini 200,43 EUR in za opomin v višini 41,05 EUR na transakcijski račun sodnih taks v Republiki Sloveniji. Na podlagi šestega odstavka tarifne številke 3, Zakona o sodnih taksah je zavzelo stališče, da je toženec dolžan plačati takso za vloženo revizijo v enaki vrednosti, kot bi znašala taksa za pritožbo zoper sodbo.
Zoper sklep o odmeri takse se je toženec pritožil. V pritožbi navaja, da je ob vložitvi revizije plačal 8,21 EUR takse. Meni, da je s tem plačal celotno takso, ki jo je dolžan plačati za vloženo revizijo zoper sklep drugostopenjskega sodišča, s katerim je bilo odločeno o predlogu za obnovo postopka. Ne gre za revizijo zoper morebitno sodbo, s katero bi sodišče odločilo o tožbenem zahtevku. Toženec je plačal takso za revizijo, upoštevaje določilo tar. št. 3/6 v zvezi s tar. št. 3/5 ZST oz. znesek v višini 8,21 EUR. Določilo šestega odstavka 3 tar. št. ZST je treba razlagati tako, da se taksa veže na pritožbo zoper odločitev, ki v konkretnem primeru ni bila sodba, ampak sklep. Pred vložitvijo revizije zoper sklep drugostopenjskega sodišča je toženec glede sporne zadeve vložil pritožbo zoper sklep prvostopenjskega sodišča, za katero je plačal sodno takso v višini 8,21 EUR, upoštevaje določilo tar. št. 3/5 ZST. Niti prvostopenjsko, niti drugostopenjsko sodišče glede višine plačane sodne takse za pritožbo nista imeli nobenih pripomb in nista zahtevali nikakršnega doplačila. Zato je tudi za revizijo plačal takso v istem znesku kot za pritožbo zoper sklep, ki je predmet konkretnega izrednega pravnega sredstva. Ker ni dolžan doplačati razlike, tudi ni dolžan plačati stroškov opomina v višini 41,05 EUR. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in postopek v zvezi z izterjavo takse ustavi.
Pritožba je utemeljena.
Šesti odstavek 3. tar. št. Zakona o sodnih taksah (ZST, Ur. l. 1/90 in spremembe) določa, da se plača sodna taksa za revizijo in za predlog za obnovo postopka kot za pritožbo. Ni pa izrecno določeno na katero pritožbo se veže ta določba, zato je potrebna razlaga. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je to določbo treba razlagati tako, da se veže višina takse na pritožbo, ki je bila vložena zoper odločitev prvostopenjskega sodišča, ki se napada z revizijo, torej v konkretnem primeru na pritožbo zoper sklep o odločitvi o predlogu za obnovo postopka in ne na pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, kot jo je razlagalo prvostopenjsko sodišče, saj revizija ni vložena proti sodbi, ampak zoper sklep drugostopenjskega sodišča, ki je potrdil sklep prvostopenjskega sodišča, da se predlog za obnovo postopka zavrže. Višino sodne takse bi v tej zadevi moralo sodišče prve stopnje ugotoviti iz takse, ki je predpisana za pritožbo zoper takšen sklep. Med sodno takso in storitvijo, za katero se plačuje, mora obstajati neko razumno razmerje. Sodne takse predstavljajo namreč obvezno dajatev, katerih namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča (odločba Ustavnega sodišča U-I-112/98). Takšno razmerje obstaja le, ko gre za odločitev, ki se je napadala s pritožbo sedaj pa se napada z revizijo. Pritožba zato utemeljeno izpodbija zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je toženec dolžan plačati sodno takso v višini, kot bi znašala sodna taksa za pritožbo zoper sodbo. Pritožbi toženca je bilo iz tega razloga ugodeno, zato je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep po tretjem odstavku 365. člena ZPP razveljavilo. Podlage za odmero dodatne takse, ni, ker je toženec ob vložitvi revizije že plačal takso v višini, kot jo je moral plačati za pritožbo zoper sklep o zavrženju predloga za obnovo postopka. Posledično tudi ni podlage za izterjavo takse za opomin.