Jedro

V postopku zavarovanja s predhodno odredbo lahko upnik dobi le pogojno zastavno pravico, saj se s predhodno odredbo lahko opravijo le tista dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, to zavarovanje pa lahko traja največ do trenutka, ko bi bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Ta argumentacija je potrditev svoje pravilnosti dobila z novelo ZFPPIPP-F (nova 4. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP), v skladu s katero se postopek zavarovanja z začasno ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se zaradi tega razveljavilo vsa dejanja opravljena v tem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče odločilo, da se postopek zavarovanja s predhodno odredbo, ki je bila dovoljena dne 1.12.2011, ustavi, in da se razveljavijo vsa opravljena dejanja zavarovanja. Odredilo je tudi, da se po pravnomočnosti tega sklepa v sodnem registru izbriše zastavna pravica na deležu dolžnika do 1/1 pri gospodarski družbi S. d.o.o. - v stečaju, do višine zavarovane terjatve upnika. To svojo odločitev je sodišče temeljilo na 4. točki tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP).

Zoper to odločitev se je pritožil upnik in navedel, da je sklep nepravilen in nezakonit, ker je sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo. Neutemeljeno je ustavilo postopek zavarovanja. Za odločitev, ali se postopek zavarovanja nad dolžnikom prekine ali ustavi, je odločilno, ali je upnik pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico. V obravnavanem primeru gre za zastavno pravico na deležu dolžnika do 1/1 v gospodarski družbi S. d.o.o. - v stečaju. Upnik je takšno zastavno pravico pridobil že s samo zaznambo zastavne pravice v sodnem registru okrožnega sodišča, in sicer na podlagi sklepa o predhodni odredbi z dne 1.12.2011. V obravnavanem primeru torej ne gre za predznambo zastavne pravice, ki bi kasneje zahtevala opravičbo na način, kot je to predpisano po Zakonu o zemljiški knjigi (ZZK-1) za nepremičnine. Skladno s tem je stečajni upravitelj upniku tudi priznal ločitveno pravico na deležu dolžnika (do 48,99 % celote) pri gospodarski družbi S. d.o.o. - v stečaju, kot to izhaja iz preizkusnega lista, ki ga je pritožnik svoji pritožbi priložil. Ker je upnik ločitveno pravico na deležu dolžnika pridobil še pred začetkom stečajnega postopka, bi moralo sodišče postopek zavarovanja po 2. točki tretjega odstavka 132. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) prekiniti in ne ustaviti.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno pritožba poudarja, da je za presojo o vplivu začetka stečajnega postopka na postopek zavarovanja pravno odločilno dejstvo, ali je upnik do začetka stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico, ali ne. Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo, da ob začetku stečajnega postopka ločitvene pravice upnik na poslovnem deležu družbe S. d.o.o. - v stečaju ni pridobil. S to ugotovitvijo pritožbeno sodišče povsem soglaša. V postopku zavarovanja s predhodno odredbo lahko upnik dobi le pogojno zastavno pravico, saj se s predhodno odredbo lahko opravijo le tista dejanja, ki zavarujejo upnikov položaj, to zavarovanje pa lahko traja največ do trenutka, ko bi bili izpolnjeni pogoji za izvršbo. Zato se na podlagi predhodne odredbe ne more izvesti prisilnega poplačila terjatve, kar vse kaže na to, da so zastavne pravice, torej tudi tista, ki je bila pridobljena z vpisom v sodni register na poslovnem deležu družbe (kot je v konkretni zadevi) lahko le pogojne. Pogoj je v tem, da upnik v postopku s svojim zahtevkom uspe in s tem izpolni pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve (ki je bila s predhodno odredbo zavarovana). Z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, ko v skladu s prvim odstavkom 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) ni več dovoljeno proti dolžniku izdati sklepa o izvršbi, pa postane gotovo, da upnik pogojev za dovolitev izvršbe za terjatev (ki jo ima zavarovano s predhodno odredbo) ne bo mogel izpolniti. To pomeni, da se ne bo uresničil pogoj, pod katerim je bila s predhodno odredbo pridobljena zastavna pravica, pa četudi je ta zastavna pravica med tem bila vpisana v sodnem registru. Ta argumentacija (ki temelji na določbah ZFPPIPP (1), veljavnih v času, ko so nastale pravne posledice, zaradi katerih je potrebno odločati o ustavitvi oz. prekinitvi postopka zavarovanja, torej v času, ko je nad toženo stranko začel stečajni postopek) je potrditev svoje pravilnosti dobila z novelo ZFPPIPP-F (Ur. l. RS, štev. 100/2013), na katero se je prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu tudi sklicevalo. Z jasno, novo 4. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP je dokončno odpravljena vsaka pravna dilema, ali ima postopek zavarovanja s predhodno odredbo kakšne pravne posledice v primeru, kadar je kasneje nad dolžnikom začet stečajni postopek. V skladu z navedeno določbo se postopek zavarovanja z začasno odredbo ali predhodno odredbo ustavi z začetkom stečajnega postopka in se zaradi tega razveljavijo vsa dejanja opravljena v tem postopku, pri čemer velja to pravilo za vse vrste predhodnih odredb (2), saj ne določa nobenih izjem za npr. vpise zastavnih pravic (seveda na podlagi izdane predhodne odredbe), ki so bili opravljeni v sodnem registru, kot posebej to izpostavlja pritožba.

Ker se upnik v pritožbi sklicuje na to, da mu je bila v stečajnem postopku nad dolžnikom priznana ločitvena pravica, je dodati še, da je z izpodbijanim sklepom prvostopno sodišče razveljavilo samo dejanje vpisa, opravljenega na podlagi predhodne odredbe v predmetnem postopku zavarovanja. To pa nima nobenega vpliva na po pritožniku zatrjevano ločitveno pravico na deležih družbe S. d.o.o., v stečaju, ki jo je upnik pridobil na podlagi drugega pravnega naslova.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče zaključilo, da pritožba upnika ni utemeljena. Zato jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ ).

op. št. 1: Ur. l. RS, štev. 126/2007, 40/2009, 59/2009, 52/2010, 26/2011 in 47/2013 op. št. 2: glej 260. čl. ZIZ