- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2798/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.2798.2015 Civilni oddelek
Povzetek
- Mednarodna pristojnost sodiščaAli je sodišče Republike Slovenije pristojno za sojenje v zadevi, kjer so stranke državljani različnih držav in sporno premoženje ni v Sloveniji?
- Zastopanje strank v postopkuAli je lahko odvetnik, ki ni vpisan v seznam tujih odvetnikov v Sloveniji, zastopal toženo stranko?
- Bistvena kršitev postopkaAli je bila pritožba tožeče stranke utemeljena zaradi kršitve določb postopka?
- Odločitev o stroških pritožbenega postopkaKdo je upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na obstoj mednarodne pristojnosti in se v primeru, da ugotovi, da ni pristojno, po uradni dolžnosti izreči za nepristojno.
Izrek
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Z izpodbijanim sklepom se je sodišče prve stopnje izreklo za nepristojno za sojenje v obravnavani zadevi, razveljavilo opravljena pravdna dejanja in zavrglo tožbo.
2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi napačne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je sklep o nepristojnosti sprejelo na podlagi vloge pooblaščenca tožene stranke, odvetnika A. A., ki je vpisan v imenik odvetnikov v Republiki Hrvaški. Slednji sodišču ni predložil dokazila, da ima dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v RS, da je postopal v skladu z določbami 34.a, 34.b, 34.č in 34.d člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Ker A. A. ni vpisan v seznam tujih odvetnikov, ki imajo dovoljenje za opravljanje poklica v RS, sodišče prve stopnje njegovih dejanj v postopku ne bi smelo upoštevati.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pristojnost sodišča Republike Slovenije v sporu z mednarodnim elementom je po določbi 29. člena ZPP podana, kadar je izrecno določena z zakonom ali z mednarodno pogodbo. Če v zakonu ali mednarodni pogodbi ni izrecne določbe o mednarodni pristojnosti za spor, je pristojnost sodišča Republike Slovenije podana tudi tedaj, kadar njegova pristojnost izvira iz določb o krajevni pristojnosti.
6. Materialnopravno pravilno je stališče sklepa, da v predmetni zadevi ni podana pristojnost sodišča Republike Slovenije za sojenje na podlagi Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) in tudi ne na podlagi izbirne krajevne pristojnosti (62. člen ZPP). Zavzeto stališče temelji na neizpodbijanih ugotovitvah sklepa, da sta v predmetnem postopku tožnici državljanki Republike Srbije, toženca državljana Republike Hrvaške, da se sporno premično premoženje (denarna sredstva) ne nahaja v Republiki Sloveniji, temveč v Republiki Hrvaški, da je bil zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani po pokojni B. B. pravnomočno končan 2. 9. 2008 (toženca sta iz naslova dediščine po pokojni B. B. prejela 11.786,36 EUR), pred vložitvijo predmetne tožbe, in da nobeden od tožencev nima ne stalnega ne začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Pritožba ne izpostavi nobenih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v pravilnost zavzetega stališča, še več, niti ne trdi, da je za sojenje pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Pritožbeno sodišče soglaša s pravilnimi in izčrpnimi razlogi sklepa, ki jim pritožba obrazloženo niti ne nasprotuje.
7. Po navedenem se izkaže, da je odločitev pravilna in ima podlago v tretjem odstavku 18. člena ZPP.
8. Sodišče mora, ne glede na predlog stranke, v skladu s tretjim odstavkom 18. člena ZPP, med postopkom ves čas samo po uradni dolžnosti paziti na obstoj svoje mednarodne pristojnosti za odločanje v sporu, in se mora, v primeru, da ugotovi, da ni pristojno, po uradni dolžnosti izreči za nepristojno. Posledično ni pomembno, ali je toženi stranki zastopal odvetnik, ki ima dovoljenje za opravljanje odvetniškega poklica v Republiki Sloveniji ali ne, kar uveljavlja pritožba kot nosilni razlog za izpodbijanje odločitve.
9. Ob robu naj bo dodano, da se na kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba, lahko sklicuje le stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa njen nasprotnik. Vloge v postopku pa sta sicer podpisovala tudi toženca sama.
10. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ni razlogov, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ( 2. točka 365. člena ZPP).
11. Tožena stranka stroškov pritožbenega postopka ni priglasila. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP). Odločitev o njihovi zavrnitvi je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.