Jedro

Ker litispendenca preneha, ko postane sodna odločba pravnomočna in gre od tedaj dalje za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno in ker ima izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da obstaja v pravdni zadevi P 883/2011 položaj, ko teče pravda o delu terjatve, ki je med strankama že nesporno ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu in bo tako drugi dolžnik moral kvečjemu v postopku P 833/2011 nasprotovati tistemu delu tožbenega zahtevka, ki temelji na kreditni pogodbi iz razloga, ker je bilo o tem delu terjatve že pravnomočno odločeno. Pravdna zadeva P 883/2011 je namreč posledica razveljavitve sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice), v kateri je bila zajeta tudi terjatev iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. in IV. točki izreka potrdi.

Drugi dolžnik sam trpi stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pod I. točko izreka ustavilo izvršbo na nepremičnine prvega dolžnika, pod II. točko izreka odločilo, da ločitvena pravica upnika, pridobljena z zaznambo sklepa o izvršbi In 281/2011 z dne 17. 1. 2012 pri nepremičnini z ID znakom ..., ostane v veljavi, pod III. točko izreka, da se ugovor drugega dolžnika E. R. zoper sklep o izvršbi z dne 17. 1. 2012 kot neutemeljen zavrne, pod IV. točko izreka, da drugi dolžnik sam trpi stroške v zvezi z ugovorom zoper sklep o izvršbi, pod V. točko izreka zavrnilo predlog drugega dolžnika za odlog izvršbe, v VI. točki izreka se je izreklo za nepristojno za izvršbo na nepremičnino z ID znakom ... in pod VII. točko izreka odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa zadeva v zvezi z izvršbo na nepremičnine z ID znakom ... odstopi Okrajnemu sodišču v Žalcu kot krajevno pristojnemu sodišču za opravo izvršbe.

Zoper zavrnilni sklep drugodolžnik vlaga pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka oziroma nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o ugovoru zagrešilo kršitev 288. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Odločanje o predmetni zadevi v skladu z 288. členom ZPP ne spada v pristojnost naslovnega sodišča, saj o istem zahtevku že teče izvršilni postopek pred drugim sodiščem in se postopka zaradi litispendence nedvomno izključujeta. Te trditve bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati in ugovoru dolžnika posledično ugoditi. Zoper drugodolžnika se je na predlog upnika že vodil izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani VL 168654/2011, ki se sedaj nadaljuje kot pravdni postopek P 883/2011. Upnik v omenjeni zadevi prav tako izvršuje svojo terjatev do dolžnika v skupni višini 247.034,51 EUR v okviru katere je zajeta tudi sedaj izvrševana terjatev v višini 60.383,62 EUR. Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju, da tudi predmetni izvršilni postopek še ni pravnomočen, drugodolžnik meni, da je podana litispendenca, zaradi česar se mora ta izvršilni postopek kot časovno kasnejši umakniti postopku pod opr. št. VL 168654/2011 oziroma P 883/2011. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi ugovoru zoper sklep o izvršbi ter upnikov predlog za izvršbo v tem delu zavrže in mu naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav drugodolžnik v pritožbi navaja, da sklep z dne 5. 12. 2012 izpodbija v celoti, je iz pritožbenih navedb razvidno, da se pritožuje zgolj zoper odločitev o zavrnitvi ugovora (točka III. izreka in posledično tudi odločitev o stroških pod IV. točko izreka), zato je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijani sklep le v tem delu.

Drugodolžnik v pritožbi ponavlja navedbe, ki jih je podal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, v katerem je prav tako navajal, da zoper njega že teče izvršilni postopek pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VL 168654/2011, v kateri upnik izvršuje svojo terjatev do dolžnika v skupni višini 247.034,51 EUR, v okviru katere je zajeta tudi v predmetnem postopku izvrševana terjatev v višini 60.383,62 EUR in ker o istem zahtevku že teče izvršilni postopek ter se postopka zaradi litispendence izključujeta, je predlagal, da sodišče prve stopnje predmetni izvršilni postopek ustavi. V ugovoru pa je navajal tudi, da med upnikom in prvodolžnikom tečejo pogajanja o poplačilu obveznosti po kreditni pogodbi na način, da bi se sporazumno prodala nepremičnina prvodolžnika in se s tem poplačala obveznost drugodolžnika.

Sodišče prve stopnje je v zvezi z ugovornimi navedbami in v povezavi z navedbami v upnikovemu odgovoru na ugovor ugotovilo: da je v predmetni zadevi upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa kreditne pogodbe in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu SPZ z dne 12. 6. 2009 (v katerem je drugi dolžnik E. R. kot zastavitelj izrecno soglašal, da se terjatev upnika od prvega dolžnika iz kreditne pogodbe v znesku 70.000,00 EUR zavaruje z ustanovitvijo skupne hipoteke na njegovi nepremičnini parc. št. ... k. o. L. v. in na nepremičnini z identifikacijsko številko ..., vpisani takratni podvložek ... k. o. V., soglašal pa je tudi z neposredno izvršljivostjo sporazuma), da je upnik zoper drugega dolžnika dne 10. 11. 2011 vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave zneska 247.034,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 10. 2011 dalje na podlagi menice s protestom z dne 6. 10. 2011 (13. točka obrazložitve) da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom o izvršbi z dne 14. 11. 2011 izvršbo za izterjavo navedene terjatve dovolilo na premičnine drugega dolžnika, njegovo plačo, na sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet in tudi na njegovo nepremičnino z ID znakom ..., da je Okrajno sodišče v Ljubljani ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Celju, da iz dopolnitve tožbe v zadevi Okrožnega sodišča v Celju P 883/2011, ki jo je vložil upnik kot tožeča stranka izhaja, da je v tožbenem zahtevku za plačilo 247.034,51 EUR s pripadki med drugim zajet tudi znesek 60.383,62 EUR po kreditni pogodbi, ki je v notarskem zapisu SV ... podlaga upnikovemu predlogu za izvršbo v tej izvršilni zadevi.

Na podlagi takšnih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da litispendenca v tej zadevi ni podana, ker upnikov predlog za izvršbo v izvršilni zadevi VL 168654/2011 temelji na verodostojni listini, v kateri terjatev še ni pravnomočno ugotovljena, upnikov predlog v predmetni izvršilni zadevi pa temelji na neposredno izvršljivem notarskem zapisu kreditne pogodbe in sporazumu o zavarovanju denarne terjatve, na katere je vezana domneva resničnosti dejstev, ki iz nje izhajajo in je v skladu z drugim odstavkom 17. člena ZIZ po učinkovanja izenačen z izvršljivo sodno odločbo in sodno poravnavo. Ker v pravdni zadevi P 883/2011 o terjatvi še ni bilo pravnomočno odločeno, ima v izvršljivem notarskem zapisu ugotovljena terjatev prednost pred litispendenco, ki preneha, ko postane sodna odločba pravnomočna. Od tedaj dalje ne gre več za položaj, ko v isti stvari tečeta dva postopka, ampak za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno razsojeno. Sodišče prve stopnje je pri tem še dodalo, da v posledici dejstva, da ima izvršljiv notarski zapis enak učinek kot pravnomočna sodba ali sodna poravnava, obstaja v pravdni zadevi P 883/2011 položaj, ko teče pravda o delu terjatve, ki je med strankama že nesporno ugotovljena v izvršljivem notarskem zapisu in bo tako drugi dolžnik moral kvečjemu v postopku P 883/2011 nasprotovati tistemu delu tožbenega zahtevka, ki temelji na kreditni pogodbi iz razloga, ker je bilo o tem delu terjatve že pravnomočno odločeno. Ugovorne navedbe, da so med upnikom in prvim dolžnikom v teku pogajanja o poplačilu obveznosti, pa je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljene, ker je v tem delu ugovor drugega dolžnika štelo za neobrazloženega.

V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeno zatrjevana kršitev 288. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni podana, saj 288. člen ZPP ureja možnosti glede postopanja sodišča v zvezi z možnostjo odločanja o ugovorih strank, da odločitev o tožbenem zahtevku ne spada v sodno pristojnost, da o istem zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, ali da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. V zvezi s temi ugovori lahko sodišče odloči, ali naj te ugovore obravnava in o njih odloči ločeno od glavne stvari ali pa skupaj z njo. Če sodišče ne ugodi ugovoru iz prvega odstavka 288. člena ZPP, ki ga je obravnavalo skupaj z glavno stvarjo, ali če sodišče po ločenem obravnavanju ne ugodi temu ugovoru in sklene, da se takoj nadaljuje glavna obravnava, se sklep o ugovoru vzame v odločbo o glavni stvari. Zoper sklep, s katerim se zavrnejo ugovori strank, ni posebne pritožbe, če je senat sklenil, da takoj nadaljuje obravnavanje glavne stvari. Te določbe pa veljajo tudi tedaj, če sodišče po uradni dolžnosti sklene, da bo ločeno od glavne stvari obravnavalo ali spada stvar v sodno pristojnost ali že teče pravda ali je stvar že pravnomočno razsojena in ali je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava. Glede na povzeto vsebino 288. člena ZPP ni jasno, kako naj bi ga sodišče prve stopnje kršilo, zlasti glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi obravnavalo ugovor litispendence in zoper odločitev o ugovoru tudi dovolilo pritožbo, kot to določa ZIZ. Na navedbe, da odločanje v predmetni zadevi ne spada v pristojnost naslovnega sodišča zaradi litispendence in da upnik v predmetni izvršilni zadevi izvršuje svojo terjatev do dolžnika, ki je zajeta v terjatvi, ki jo iztožuje v zadevi P 883/2011, je izčrpno odgovorilo že sodišče prve stopnje v točkah 9-21 obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker se pritožbeno sodišče s tam navedenimi razlogi sodišča prve stopnje v celoti strinja in jih sprejema kot pravilne, se nanje v celoti sklicuje, da jih ne bi po nepotrebnem ponavljalo.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo drugodolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki III. in posledično v točki IV. izreka potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.

Ker drugodolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).