Jedro

Ker je na zapisniku o glavni obravnavi zapisano, da se tožnica odpoveduje tožbenemu zahtevku v celoti, sodbe na podlagi odpovedi ni mogoče izpodbijati, češ da naj bi bila odpoved dana v zmoti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožeča stranka, ker je bila odpoved dana v zmoti in pod vplivom zvijače. Predlaga razveljavitev zadeve in vrnitev sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je razpisalo narok 21.4.1999, ki se ga tožena stranka ni udeležila. V tem je potekal med strankama postopek pogajanja, da bi tožena stranka sklenila s tožečo stranko najemno pogodbo za nedoločen čas in za profitno najemnino, s tem, da je tožena stranka pogojevala sklenitev pogodbe z umikom tožbe. Po umiku tožbe pa je tožena stranka odklanja sklenitev pogodbe in s tem izigrala tožečo stranko. Ta je prava neuka in v pogajanjih je sodelovala brez odvetnika. Tožena stranka je ravnala v nasprotju z moralnimi in temeljnimi načeli udeležencev v pravnih razmerjih, poleg tega ima njeno ravnanje vse elemente zvijače oziroma prevare iz 65. čl. ZOR. Na naroku 21.4.1999 je tožeča stranka sodišču pojasnila, da v primeru umika obstaja dogovor s toženo stranko o sklenitvi najemne pogodbe. Sodišče je bilo mnenja, da je to dobra rešitev, saj naj bi bila po presoji sodišča utemeljenost zahtevka vprašljiva. Nasvetu sodišča je tožeča stranka zaupala in se je tožbenemu zahtevku, ne da bi vedela zakaj gre, odpovedala. Presoja sodišča o utemeljnosti zahtevka je vprašljiva. Iz dokumentacije izhaja ravno nasprotno, saj je bila tožeča stranka v času uveljavitve Stanovanjskega zakona imetnica stanovanjske pravice. Splet okoliščin o neizpolnjeni obljubi tožene stranke in zmotne presoje sodišča je pripeljal do tega, da je tožeča stranka storila na obravnavi zanjo škodljivo procesno dejanje. Sodišče je moralo v primeru, ko stranka nima pooblaščenca, svetovati, kako naj uporabijo pravice po ZPP. Iz razpravnega zapisnika ni razvidno, da je sodišče tožečo stranko kaj poučilo o tem, kaj pomeni umik tožbe z odpovedjo tožbenemu zahtevku. Posledice so za tožečo stranko katastrofalne. S tem lahko ostane brez stanovanja in z družino na cesti. Gre za eno najpomembnejših dobrin, to je za pravico stanovanja. Zato mora sodišče še posebej poučiti prava neuko stranko o njenih procesnih pravicah. V zvezi z zatrjevanimi bistvenimi kršitvami določb ZPP je sodišče prve stopnje v predložitvenem poročilu pojasnilo (list. št. 29 in 30), da se je tožeča stranka sama odločila za to procesno rešitev brez vplivanja in da ji je sodnica pojasnila, kakšne so njene procesne možnosti. Pritožba ni utemeljena. Ker je bila sodba izdana v času, ko je veljal Zakon o pravdnem postopu (ZPP) iz 1977 leta, je pritožbeno sodišče pritožbo preizkušalo po istem zakonu (primerjaj določbo 498. čl. ZPP/99). Pritožba graja sodbo in zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistvene kršitve določb ZPP s tem, ko tožnico ni poučilo o njenih procesnih pravicah in je izdalo sodbo na podlagi odpovedi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodbo na podlagi odpovedi ureja 331a čl. ZPP. Ta odločba je odločilna za presojo dogajanj na naroku z dne 21.4.1999. Na zapisniku, katerega je podpisala tožnica, je zapisano, da ni pristopila tožena stranka. Po pričetku obravnave in razglasitvi javnosti je zapisano, da se tožeča stranka odpoveduje tožbenemu zahtevku v celoti, nato je sodišče predlagane dokaze zavrnilo in odločilo, da odločba izide pismeno. Iz odredb na hrbtni strani izvirnika (list. št. 22) izhaja, da je bila sodba odpravljena 3.5.1999 in tožeči stranki vročena 15.5.1999. Po 5. odst. 331a čl. ZPP odpoved tožbenemu zahtevku tožeča stranka lahko prekliče do izdaje sodbe. Tožnica svojih procesnih dejanj ni preklicala. V pritožbi tožeča stranka trdi, da jo je tožena stranka in nato sodišče zavedla, da se je odpovedala tožbenemu zahtevku. Na zapisniku o glavni obravnavi, ki ga je podpisala tožnica, kaj takega ne izhaja. Na zapisniku je zapisano, da se tožeča stranka odpoveduje tožbenemu zahtevku v celoti. Enajsti člen ZPP, ki ureja pouk neuki stranki zahteva, da sodišče opozori tisto stranko, ki iz nevednosti ne uporablja pravic, ki jih ima po tem zakonu o tem, katera pravdna dejanja lahko opravi. Tožeča stranka ne zatrjuje, da ni opravila kakšnega procesnega dejanja zaradi svoje nevednosti, ampak zatrjuje, da jo je sodnica z dvomi o utemeljenosti tožbenega zahtevka skupaj s trditvami tožene stranke spravila v zmoto, da je dala izjavo, da se tožbenemu zahtevku odpoveduje. V tem očitku se kaže nasprotujoča si trditvi tožeče stranke. Ker je zapisnik v sodni zadevi javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Tožena stranka ne trdi, da je njena izjava na zapisniku neresnična, poleg tega pa je zapisnik podpisala in s tem soglašala z njegovo vsebino. Vse navedbe tožeče stranke v zvezi z domnevnimi pogajanji s toženo stranko, pa na smiselno zatrjevano relativno bistveno kršitev določb ZPP iz 1. odst. 354. čl. v zvezi z 11. čl. ZPP, ne morejo vplivati. Ker so bile ostale predpostavke za izdajo sodbe na podlagi odpovedi podane, pritožbeno sodišče ni ugotovilo nobenih kršitev določb postopka, na katere opozarja pritožnica, oziroma mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, dejansko stanje v zvezi s postopkom in s tem v zvezi uporabljeno materialno pravo pa je bilo pravilno, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).