Jedro

V prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP je določen pravni standard, ki ga vsebuje načelo vestnosti in poštenja. Upoštevanje navedenega načela je pomembno za opredelitev namena pravice do odpusta obveznosti, ki jo stečajni dolžnik uveljavlja s predlogom za odpust obveznosti. Že pojmovno pa prvega odstavka 399. člena ni mogoče uporabiti brez povezave s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je namreč opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Pri presoji pomena tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP je treba izhajati iz namena odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico, če je izpolnjen eden izmed zakonskih dejanskih stanov, navedenih v 1. do 5. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Ko sodišče odloča o začetku postopka odpusta obveznosti in ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, mora po novem drugem stavku drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris te obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta obveznosti. V takem primeru sodišče izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in določi preizkusno obdobje tako, da preizkusno obdobje poteče hkrati (ali pozneje) s potekom časa, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije.

Le v primeru, ko bo iz podatkov kazenske evidence v trenutku odločanja o predlogu za odpust obveznosti mogoč zaključek, da bo obsodba dolžniku izbrisana kasneje kot v petih letih, bo sodišče v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Če bo ugotovilo, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in da ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov, bo lahko uporabilo dosedanjo sodno prakso in zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (red. št. 4) predlog za začetek postopka osebnega stečaja, zavrglo. Kot bistvene razloge za svojo odločitev je navedlo, da je dolžnik, ki je na prestajanju kazni zapora v ..., 20. 5. 2016 vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je lastnik neregistriranega osebnega vozila Mitsubishi 2001. Nepremičnin in drugih premičnin večje vrednosti nima. Ima preživninsko obveznost za enega mladoletnega otroka.

Dolžnik nima pravnega interesa za začetek stečajnega postopka, ker nima nobenih sredstev, je na prestajanju zaporne kazni in do poplačila upnikov v tem postopku ne bo prišlo. Edini interes, ki ga dolžnik zasleduje s predlogom za začetek osebnega stečaja je odpust njegovih obveznosti. Odpust obveznosti je mogoč le tedaj, če na strani dolžnika ne obstajajo ovire, ki bi odpust obveznosti preprečevale (399. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišče je svojo odločitev oprlo le na prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP(1). Pri tem je zavzelo stališče, da iz izpisa iz kazenske evidence (red. št. 3) izhaja, da je dolžnik večkrat pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, med drugim tudi za kazniva dejanja, ki predstavljajo oviro za odpust obveznosti (kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu).

Številčnost obsodb razvidnih iz kazenske evidence, kaže na določen tip vedenja in ravnanja dolžnika, kar je treba upoštevati na podlagi prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa namen odpusta obveznosti. Ta je izražen v tem, da je (le) poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku treba omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja, ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja. Ker pri dolžniku obstajajo zakonske ovire za izdajo sklepa o odpustu obveznosti, sklep o odpustu ne bi bil izdan. Dolžnik nima premoženja in ni podana podlaga za izdajo sklepa o odpustu obveznosti. Vodenje stečajnega postopka zoper dolžnika bi bilo torej nesmiselno. Stečajni postopek bi bil sam sebi namen, ni pa namenjen začasni prekinitvi vseh izvršilnih postopkov in s tem pritiskov upnikov na dolžnika prek izvršbe. Sodišče se je v obrazložitvi sklicevalo tudi na sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cst 289/2011. 2. Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil in uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Nasprotoval je stališču prvostopenjskega sodišča, da je njegov edini zasledovani cilj stečajnega postopka, odpust obveznosti. Navajal je, da ima premoženje in bi se lahko oblikovala stečajna masa. Sodišče pa ne more v stečajnem postopku odločati, kako bi se naprej vodili izvršilni postopki. Upniki bi lahko bili delno poplačani. Zato je predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. O predlogu za odpust obveznosti je bilo smiselno odločeno 7. 6. 2016, ko je že veljal spremenjeni 399. člen ZFPPIPP (namen odpusta obveznosti in ovire za odpust obveznosti) v povezavi z delno spremenjenim 400. členom ZFPPIPP (začetek postopka odpusta obveznosti). Zato je sodišče druge stopnje v nadaljevanju razložilo pomen spremenjenih določb ZFPPIPP.

Namen odpusta obveznosti

5. V prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP je določen pravni standard, ki ga vsebuje načelo vestnosti in poštenja. Upoštevanje navedenega načela je pomembno za opredelitev namena pravice do odpusta obveznosti, ki jo stečajni dolžnik uveljavlja s predlogom za odpust obveznosti.(2) Že pojmovno pa prvega odstavka 399. člena ni mogoče uporabiti brez povezave s tretjim odstavkom 399. člena ZFPPIPP. Zloraba pravice do odpusta obveznosti je namreč opredeljena z generalno klavzulo v tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP.(3) Pri presoji pomena tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP je treba izhajati iz namena odpusta obveznosti. Namen odpusta obveznosti je omogočiti odpust obveznosti samo tistemu dolžniku, ki ni zmožen izpolniti svojih obveznosti, čeprav je ravnal in ravna vestno in pošteno. Zato dolžnik, ki uveljavlja pravico do odpusta obveznosti, zlorablja to pravico, če je izpolnjen eden izmed zakonskih dejanskih stanov, navedenih v 1. do 5. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Vestno in pošteno ravnanje, ki je po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP predpostavka (dispozicija) za dovoljenost odpusta obveznosti (uveljavljanje pravice do odpusta obveznosti), ima značilnost pravnega standarda.(4) Vendar pa v skladu z določilom tretjega odstavka 400. člena ZFPPIPP v fazi odločanja o začetku postopka odpusta obveznosti ne sme presojati, ali obstajajo ovire za odpust iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

Ovire za odpust obveznosti

6. Ko sodišče odloča o začetku postopka odpusta obveznosti in ugotovi, da je bil dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, mora po novem drugem stavku drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP najprej presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije. Če rok za izbris te obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta obveznosti. V takem primeru sodišče izda sklep o začetku postopka odpusta obveznosti in določi preizkusno obdobje tako, da preizkusno obdobje poteče hkrati (ali pozneje) s potekom časa, po poteku katerega se ta obsodba izbriše iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije.

7. Zaradi navedene spremenjene ureditve začetka postopka odpusta obveznosti po drugem stavku drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP, bo ob izpolnjenem, navedenem zakonskem dejanskem stanu, sodišče prve stopnje moralo vedno začeti postopek osebnega stečaja. S sklepom o začetku postopka bo določilo preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja in ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. To pomeni, da bo preizkusno obdobje lahko le enako ali daljše od časa, ki je določen za izbris obsodbe iz kazenske evidence.

8. Pri določanju dolžine preizkusnega obdobja bo sodišče omejeno s pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence, ker v nasprotnem primeru predlogu za odpust ne bi moglo ugoditi, ker bi za to obstojala ovira iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Zato bodo ostali pogoji, ki jih mora sodišče upoštevati v skladu s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP že pojmovno nujno okvirjeni s časom, po poteku katerega se obsodba izbriše iz kazenske evidence zaradi zakonske rehabilitacije v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 400. člena ZFPPIPP.

9. Le v primeru, ko bo iz podatkov kazenske evidence v trenutku odločanja o predlogu za odpust obveznosti mogoč zaključek, da bo obsodba dolžniku izbrisana kasneje kot v petih letih (primerjaj 5. do 7. točko četrtega odstavka 82. člena KZ-1), bo sodišče v skladu s prvim stavkom drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP predlog za odpust obveznosti zavrnilo. Če bo ugotovilo, da premoženje ne zadošča niti za stroške postopka in da ni nobenih možnosti za poplačilo upnikov, bo lahko uporabilo dosedanjo sodno prakso in zavrglo predlog za začetek stečajnega postopka.(5)

10. Iz razlage navedenih zakonskih določb, kot napotek za ponovno odločanje v konkretnem primeru sledi, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je oprlo svojo odločitev le na prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP. Zato bo v novem postopku, pri presoji ali obstoji ovira za odpust obveznosti, moralo uporabiti drugi odstavek 400. člena v zvezi s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

11. Če bo sodišče v novem postopku ugotovilo, da lahko začne postopek odpusta obveznosti, bo praviloma moralo začeti tudi stečajni postopek. Pri tem naj bo pozorno tudi na terjatve na katere učinkuje odpust obveznosti po 408. členu ZFPPIPP.

12. Sodišče druge stopnje je iz navedenih razlogov pritožbi ugodilo in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v zvezi z obstojem ovire za odločanje o predlogu za odpust obveznosti, pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPPIPP).

13. Ker sodišče prve stopnje še ni odločalo o (ne)obstoju ovire za odpust obveznosti, sodišče druge stopnje v sistemu pravnih sredstev, ni smelo odločiti namesto sodišča prve stopnje. S tem bi dolžniku vzelo z ustavo zagotovljeno pravico do pritožbe (25. člen Ustave RS).

14. Napotki za nadaljnje odločanje so navedeni v prejšnjih točkah te odločbe.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Op. št. (1): 399. člen ZFPPIPP je bil v celoti spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list, št. 27/16, ZFPPIPP-G, začetek veljavnosti 26. april 2016. Op. št. (2): Prvi odstavek 399. člena ZFPPIPP določa: Namen odpusta obveznosti je poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

Op. št. (3): Tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP določa: Odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih peti letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti). V četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP so določene izpodbojne domneve, kdaj predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do njenega odpusta.

Op. št. (4): Več o namenu odpusta obveznosti primerjaj: Uvodna pojasnila N. Plavšak, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju z novelo ZFPPIPP-G, Planet GV, Pravna fakultete Univerze v Ljubljani, Taks-Fin-Lex, Ljubljana, 2016, stran 15 do 17. Op. št. (5): Primerjaj Cst 289/2011.