Jedro

Odločitev tožene stranke o zavrženju tožnikove prošnje za dodelitev BPP je preuranjena. Tožnik je v svoji prošnji z dne 26. 2. 2015 namreč pojasnil, da gre za ponovljeni postopek odločanja v kazenski zadevi opr. št. I K 29274/2011, ker je bila prvostopenjska sodba razveljavljena in da bo v tem ponovljenem postopku na podlagi napotila Višjega sodišča v Celju treba izvesti nov, obsežnejši dokazni postopek, v katerem rabi pomoč strokovnjaka. Glede na navedeno vsebino tožnikove prošnje bi morala tožena stranka ugotoviti, ali v zadevi res gre za isti zahtevek in isto dejansko stanje, toliko bolj, ker je tožnikova navedba, da gre za ponovljeni postopek odločanja v kazenski zadevi, zelo jasna.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, Bpp 279/2015 z dne 24. 3. 2015, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, Bpp 279/2015 z dne 24. 3. 2015, prošnjo A.A. zavrgla kot nedovoljeno. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) je prosilec vložil 25. 2. 2015, v zvezi z zastopanjem v kazenski zadevi Okrajnega sodišča v Žalcu, opr. št. I K 29274/2011. Ugotovljeno je bilo, da je prosilec v zvezi s kazenskim postopkom, ki je v teku pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, pod isto opravilno številko, že vložil prošnjo, o kateri je tožena stranka odločila z odločbo Bpp 461/2014 z dne 11. 4. 2014. Prošnja je bila kot neutemeljena, ker prosilec ni izpolnjeval objektivnega pogoja za dodelitev BPP, zavrnjena.

2. Ker je bilo o zadevi, za katero je prosilec vložil BPP že pravnomočno odločeno, je bilo treba njegovo prošnjo z istim zahtevkom, v skladu z določbo 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju BPP), v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kot nedovoljeno zavreči. 3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je za dodelitev BPP zaprosil po poteku enega leta, zato ker je postopek izjemno obsežen in se v njem obravnavajo novi dokazi, zato se ni sposoben braniti sam. Prav tako nima strokovnega znanja. Je prejemnik denarne socialne pomoči in si obrambe ne more plačati sam, zanj in za njegovo družino pa je zelo pomembno, da se dokaže, da očitanega kaznivega dejanja ni storil. 4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijani sklep temelji na 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP, ki določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožena stranka uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljila z ugotovitvijo, da prošnja za BPP, v zadevi opr. št. I K 29274/2011, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem Žalcu, temelji na istem zahtevku in da je bilo o zadevi že odločeno z zavrnilno odločbo Bpp 461/2014 z dne 11. 4. 2014. Sodišče meni, da je bila odločitev preuranjena.

8. Listine priloženega upravnega spisa namreč izkazujejo podatek, da je tožnik v prošnji za dodelitev BPP z dne 26. 2. 2015 pojasnil, da gre za ponovljeni postopek odločanja v kazenski zadevi opr. št. I K 29274/2011, ker je bila prvostopenjska sodba razveljavljena in da bo v tem ponovljenem postopku, na podlagi napotila Višjega sodišča v Celju, treba izvesti nov, obsežnejši dokazni postopek, v katerem tožnik rabi pomoč strokovnjaka. Glede na navedeno vsebino tožnikove prošnje, sodišče meni, da bi morala tožena stranka, predvsem zato, ker to od nje zahteva uporaba določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ugotoviti, ali v zadevi res gre za isti zahtevek in isto dejansko stanje, toliko bolj, ker je tožnikova navedba, da gre za ponovljeni postopek odločanja v kazenski zadevi, zelo jasen. Ta navedba bi torej morala vplivati na postopek ugotavljanja pravilne pravne podlage za odločitev tožene stranke, ki bi v primeru ugotovitve, da ne gre za isto dejansko stanje, na kar kaže vsebina tožnikove prošnje, morala vlogo za BPP obravnavati po vsebini.

9. Sodišče je glede na navedeno, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila pravilno uporabljena pravila postopka, tožbi ugodilo in zadevi vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem bo morala tožnikovo prošnjo, skladno z napotilom sodišča iz 9. točke te sodbe, ponovno obravnavati.