Jedro

Ali je bila dokazna ocena sodišča prve stopnje pravilna in ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti ne sme preverjati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani pod opr. št. VL 214558/2013 z dne 3. 1. 2014, razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (točka I izreka). Tožnici je naložilo, da tožencu povrne pravdne stroške v višini 293,73 EUR s pripadki (točka II izreka).

2. Pritožbo vlaga tožnica. Uveljavlja pritožbena razloga po 1. in 3. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga spremembo izpodbijane odločitve tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je sodišče v celoti zmanjšalo pomen dejstva, da je tožnica dokazala, da trditve tožencev o zlorabi njegove osebne izkaznice ne držijo. Opozarja na zapisnik o sprejemu predloga za pregon, ki je bil sestavljen pri PP Litija 2. 1. 2013, ki dokazuje, da je bila osebna izkaznica v času sklepanja naročniškega razmerja v posesti toženca. Toženec je zato tisti, ki je sklenil in podpisal dokumente ter prevzel mobilni telefon. Vse navedbe toženca, ki temu nasprotujejo, so nedokazane. Dokazno breme glede podpisa pogodb je bilo na tožencu. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da izvedenec dopušča možnost, da je sporni podpis toženčev, vendar pa tega ni mogoče natančno potrditi s forenzično preiskavo. Izvedenec je pojasnil tudi to, da je podpis tako enostaven, da njegove pristnosti ne bi bilo mogoče ugotavljati niti v primeru, da bi se toženec podpisal na papir in ne na tablico. Podpisovanje na papir tako ne bi omogočilo forenzične preiskave podpisa. Meni, da je v zadostni meri in z veliko verjetnostjo dokazala, da so trditve toženca o zlorabi osebnega dokumenta namenjene le izmikanju prevzetim obveznostim, toženec pa tega ni z ničemer izpodbil oziroma dokazal nasprotno. Neuspešen je bil tudi dokaz toženca z izvedencem grafologom. Ta je dejansko potrdil navedbe tožnice.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril. Meni, da je odločitev sodišča pravilna, pritožba pa neutemeljena. Predlaga njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po prvem odstavku 458. člena ZPP je sodbo sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti(1) dovoljeno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavljanje relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tako ni dopustno.

6. Res je, da je bila v konkretnem primeru tožnica dolžna dokazati obstoj in veljavnost naročniške pogodbe ter pogodbe o zagotovitvi posebne ugodnosti, na tožencu pa je bilo dokazno breme za ugovor, da podpis na predloženih listinah ni njegov. Temeljno pravilo materialnega dokaznega bremena namreč izraža princip, da nosi dokazno breme tisti, ki zatrjuje in ne tisti, ki zanika, oziroma tisti, ki mu je dejstvo, ki ga je treba dokazati, v korist. Tožnik tako nosi dokazno breme za trditve, ki substancirajo zahtevek, toženec pa za dejstva, s katerimi utemeljuje svoje ugovore.(2) Vendar pa je v očitek, da je sodišče prve stopnje pravila o dokaznem bremenu zmotno uporabilo, kljub temu neutemeljen.

7. Toženec je v dokaz, da ne gre za njegov podpis, predlagal postavitev izvedenca grafologa, ta pa na podlagi predloženega in primerjalnega gradiva ni mogel niti potrditi niti ovreči pristnosti podpisa.(3) Dokaz z izvedencem tako ni bil uspešen. Sodišče prve stopnje pa je nato dokazno ocenilo tudi ostale dokaze. Okoliščina, da naj bi imel toženec v času podpisa pogodb, upoštevajoč njegove navedbe v kazenski ovadbi, osebno izkaznico v posesti, sodišča prve stopnje ni prepričala, saj je ob tem dokazno ocenilo tudi izpovedbo toženca, v kateri je zanikal, da bi pogodbi podpisal,; dejstvo, da je neuspešno prosil za vpogled posnetka video nadzornih kamer; da je zlorabo takoj javil policiji ter tožnici; in je zavrnil račune. Zato je (kot je mogoče razumeti razloge izpodbijane sodbe) sledilo tožencu, da ni bil on tisti, ki je obe sporni pogodbi podpisal. Gre torej za dokazno oceno sodišča prve stopnje in ne za uporabo pravila o dokaznem bremenu.

8. Ali je bila dokazna ocena sodišča prve stopnje pravilna in ali je bilo pravilno ugotovljeno dejansko stanje, pa pritožbeno sodišče v tem postopku, upoštevajoč pri tem že citirani 458. člen ZPP, ne sme preverjati. Pritožbeni očitki, da sodišče ni dalo pravega pomena dejstvu, da do zlorabe osebne izkaznice toženca ni moglo priti; da je bila osebna izkaznica, katere namen je identifikacija naročnika, predložena na prodajnem mestu tožeče stranke in je zato le toženec lahko tisti, ki je sklenil in podpisal dokumente; in da izvedenec ni izključil možnosti, da gre za podpis toženca, so zato neupoštevni.

9. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, do povračila stroškov pritožbenega postopka ni upravičena. Odločitev o tem je že vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

Op. št. (1): Vrednost spora v konkretni zadevi ne presega 2.000,00 EUR, ki jo kot mejo za to vrsto spora določa 443. člen ZPP.

Op. št. (2): Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 384. Op. št. (3): Res je, da podpisovanje na podpisno tablico ni bil glavni razlog, da dokaz ni uspel, saj pristnosti podpisa ne bi bilo mogoče ugotoviti niti v primeru, da bi bil napisan na papir in ne na podpisno tablico. Zaradi enostavnosti podpisa bi bilo namreč mogoče primerjati le obe veliki začetnici, kar pa za podajo mnenja tudi ob podpisu na papir ne bi zadostovalo. Tožnici torej odgovornosti za neuspeh tega dokaza ni mogoče naprtiti, vendar to za odločitev ni relevantno.