Jedro

Iz določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca - ta se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Tožnik je vložil tožbo zoper v uvodu navedeni sklep, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za odlog izvršbe, dovoljene s sklepom o dovolitvi izvršbe št. 356-02-01-645/2003-29-8001 z dne 26. 6. 2008. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z v uvodu navedeno določbo zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijani sklep in ugotovilo, da stroškov pritožbenega postopka ni.

Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, v kateri navaja, da je zmotna ugotovitev toženke, da v vlogi za odlog izvršbe ni obrazložil, kako bo z rušenjem objekta utrpel nenadomestljivo škodo. Ob tem, da ima minimalno plačo, s katero je zgradil sporni objekt, ki ga mora porušiti, je več kot očitno, da novega ne bo mogel nikoli več postaviti in bo tako vinograd, ki leži na predmetni parceli, postal za obdelavo gospodarsko nezanimiv, saj tožnik ne bo imel kje stiskati grozdja in hraniti vinske posode ter pridelka. Zato je bilo nepotrebno razlagati upravnemu organu, v čem bo nenadomestljiva škoda. Poleg tega je bilo toženki znano, koliko napora je že vložil v legalizacijo objekta. Če občina ne bo zamujala s sprejetjem prostorskega načrta, bo sporno zemljišče uvrščeno med zazidljiva zemljišča. Dodaja še, da je od mejašev pridobil vsa potrebna soglasja, ki so nujna za legalizacijo objekta. Upoštevati je potrebno tudi, da objekt ni moteč in se lepo sklada z okolico, v kateri je mnogo vinogradov z zidanicami. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, toženki pa naloži, da je dolžna ponovno obravnavati njegov predlog za odlog izvršbe, hkrati pa ji naloži tudi, da mu je dolžna povrniti stroške postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Tožba ni dovoljena.

V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1).

Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.

Sodišče ugotavlja, da je v tem upravnem sporu izpodbijani sklep o zavrnitvi predloga za odložitev izvršbe upravni akt procesne narave. S predlogom za odložitev izvršbe, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 26. 6. 2008, je tožnik želel doseči njeno začasno zadržanje oz. začasno prekinitev že začetega izvršilnega postopka iz razlogov po tretjem odstavku 293. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Gre za institut, o katerem se odloča s sklepom - glede na prvi in drugi odstavek 226. člena ZUP se namreč s sklepom odloča o vprašanjih, ki se tičejo postopka oz. se kot postranska vprašanja pojavijo v zvezi z njegovo izvedbo ter se o njih ne odloča z odločbo.

Izpodbijani sklep se tako nanaša na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. To je vseboval že izvršilni naslov - inšpekcijska odločba, v kateri je bila tožniku odrejena odstranitev zidanega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja na zemljišču parc. št.... k.o ... Iz tožbenih navedb tudi ni razvidno, da bi izpodbijani sklep kakorkoli spreminjal njegovo obveznost in s tem posegal vanjo. Nenazadnje pa niti iz omenjene določbe tretjega odstavka 293. člena ZUP ne izhaja, da bi bila odložitev izvršbe pravica zavezanca - ta se namreč odloži le izjemoma, če so za to izpolnjeni zahtevani pogoji (tako Vrhovno sodišče RS v sklepu št. I Up 253/2009 z dne 9. 7. 2009).

Glede na navedeno v obravnavanem primeru glede 1. točke izreka izpodbijanega sklepa ne gre za upravni akt, s katerim bi se posegalo v pravni položaj tožnikov, niti za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ki določa, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker je tožba v tem delu vložena zoper upravni akt, ki ga v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati, je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo v tem delu zavrglo. Tako odločitev je v podobnem primeru potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS s sklepom I Up 447/2008 z dne 22. 10. 2009. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.