Jedro

Od pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 11. 7. 2008, do vložene zahteve za ponovno odmero pokojnine dne 4. 12. 2018, je preteklo več kot 10 let. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je, ne glede na navedene razloge potekel in je zahteva prepozna, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe krije tožeča stranka sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 3. 4. 2019 in sklep tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 11. 1. 2019 ter ponovne odmere pokojnine tožeče stranke, upoštevajoč del plač izplačanih v obliki obveznic v letu 1990 in 1991. Hkrati je odločilo, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške postopka.

2. Sodbo izpodbija tožeča stranka po pooblaščencu zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Opozarja, da je s 1. 1. 2020 pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki dodaja nov 183.a člen, ki določa razveljavitev dokončne odločbe tudi po preteku desetih let od vročitve odločbe, če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico. Dokončna odločba se razveljavi samo v primeru, če na podlagi novih dejstev lahko opravi odmero v višjem znesku. Tožeča stranka je v letih 1990 in 1991 plačala obveznice, za katere je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da so vštevne v pokojninsko osnovo in so bile naknadno tudi evidentirane v matični evidenci, ki jo vodi tožena stranka. Zato so izpolnjeni pogoji za razveljavitev dokončne odločbe in ponovno odmero na podlagi 183.a člena ZPIZ-2G. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in ji povrne pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do zatrjevanih procesnih kršitev, ne do kršitev iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadalj. ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana zavrnilna sodba je utemeljena s pravilnimi dejanskimi in pravnimi razlogi.

5. Upoštevajoč pritožbeno zatrjevanje je razbrati, da tožeča stranka, zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 75/19, v nadaljevanju ZPIZ-2G),1 ne soglaša z odločitvijo sodišča. V pritožbenem postopku je kot sporno izpostavljeno dejstvo, ali bi sodišče v predmetni zadevi moralo uporabiti novelo ZPIZ-2G.

6. V okoliščinah konkretnega primera pritožba tožeče stranke ne more biti uspešna, ker je, kot je pravilno pojasnilo sodišče v 12. točki obrazložitve sodbe od pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do starostne pokojnine z dne 11. 7. 20082, do vložene zahteve za ponovno odmero pokojnine dne 4. 12. 2018, preteklo več kot 10 let. Rok iz 183. člena ZPIZ-2 je, ne glede na navedene razloge potekel in je zahteva prepozna, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.3 Prav tako je sodišče ustrezno argumentiralo, zakaj za tožečo stranko ni uporabljiva novela ZPIZ-2G, ki je začela veljati s 1. 1. 2020. Bistveno namreč je, da je pogoje potrebno presojati po določbah zakona, ki je veljal v času vložitve zahteve, to je na dan 4. 12. 2018. Takrat pa novela ZPIZ-2G,4 na katero se sklicuje tožeča stranka še ni bila v veljavi, zato ne more biti veljavna podlaga za ponovno odmero izpodbijanih odločb. 7. Odločitev o zavrženju zahteve iz procesnih razlogov je pravilna, zato je sodišče ob 81. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZDSS-1) tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Zaradi navedenega ostala pritožbena izvajanja, vključno z uporabo novele ZPIZ-2G ne morejo pogojevati drugačne odločitve od izpodbijane.

8. Na podlagi 353. člena ZPP, je potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje ter na podlagi 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP hkrati odločiti, da tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbe.

1 Le-ta v 32. členu dodaja nov 183.a člen, ki določa razveljavitev dokončne odločbe tudi po preteku desetih let od vročitve odločbe, če so ugotovljena nova dejstva, ki vplivajo na zavarovančevo pravico ter da se dokončna odločba razveljavi samo v primeru, če se na podlagi novih dejstev lahko odmera opravi v višjem znesku. 2 Ki je bila tožeči stranki vročena 16. 7. 2008. 3 S sklepom z dne 11. 1. 2019 potrjenim z dokončno odločbo z dne 3. 4. 2019. 4 Ki je začela veljati 1. 1. 2020.