Jedro

Utemeljeno in razumno je pričakovanje, da sodišče kot državni organ razpolaga s podatki, ki mu omogočajo spremljanje dogajanja na sodišču, med drugim tudi v natančnem kronološkem smislu. Ker je pritožnik izkazal, da obstaja časovni zamik med uro videonadzornega sistema in dejansko uro, je pri pritožbenem sodišču vzbudil dvom v resničnost vsebine zapisnika v tem delu. Pritožnik je storil vse, kar je od njega razumno pričakovati, da bi svoje pritožbene trditve dokazal, pa tega zaradi razlogov na strani Okrajnega sodišča v Trebnjem ni mogel, obenem pa so imele vse dedinje možnost, da se v primeru nestrinjanja s pritožbo do trditev opredelijo in zavarujejo svoje pravice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Zapuščinsko sodišče je 29. 5. 2017 po pokojni A. A. opravilo zapuščinsko obravnavo, na kateri zakoniti dedič B. B. ni bil prisoten. Na podlagi izvedene obravnave je izdalo izpodbijani sklep o dedovanju.

2. Pritožnik vlaga pritožbo zoper izpodbijani sklep iz razloga bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni imel možnosti sodelovanja na obravnavi, ker je bila ta oklicana prezgodaj, in sicer pred 11:01, ko je pritožnik prispel, ne pa ob 11:05, ko je bila tudi razpisana.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik je 29. 5. 2017 okoli enajste ure prispel na sodišče, da bi se udeležil zapuščinske obravnave. Varnostnik ga je napotil, naj se usede na stol pred razpravno dvorano in počaka, da bo poklican. Pritožnik je nekaj časa sede čakal pred dvorano. Čez nekaj časa so iz nje prišle tri sodedinje, strojepiska in sodnik. Strojepiska mu je pojasnila, da je zapuščinska obravnava po pokojni A. A. že zaključena.

5. Pritožnik je zoper sklep o dedovanju vložil pritožbo, v kateri sodišču prve stopnje očita, da mu je z nezakonitim ravnanjem odvzelo možnost sodelovanja na zapuščinski obravnavi, in sicer je obravnavo oklicalo prezgodaj, pred 11:05 uro, ko je bila razpisana. V pritožbi trdi, da je na Okrajno sodišče v Trebnjem prišel pravočasno oziroma predčasno, pred 11:05, ko je bila zapuščinska obravnava razpisana. Ob njegovem prihodu je bila zapuščinska obravnava že v teku. Ker je sodišče zapuščinsko obravnavo oklicalo preden je bila razpisana, na njej ni imel možnosti sodelovati, čeprav je to želel. 6. Pritožnik je v pritožbi Okrajnemu sodišču v Trebnjem v dokazne namene predlagal pridobitev posnetkov video nadzora, da bi dokazal, da je na sodišče prispel pred 11:05, obravnava pa se je pred tem že začela. Sodišče je posnetke pridobilo, nakar je informatik Okrožnega sodišča v Novem mestu ugotovil, da dne 6. 7. 2017 čas, zapisan na posnetkih nadzornih kamer, za 2 minuti prehiteva dejansko uro. Sodišče je za čimbolj argumentirano razlago zaprosilo družbo S., ki je upravljalec videonadzornega sistema na Okrajnem sodišču v Trebnjem, a tudi v njihovem pojasnilu (stran 61 spisa) ni podatkov, na podlagi katerih bi lahko pritožbeno sodišče ugotovilo, ob kateri uri je pritožnik prispel na sodišče in kdaj je bila oklicana zapuščinska obravnava. V dopisu so namreč potrdili, da se čas na posnetkih ne ujema s svetovno uro, saj iz varnostnih razlogov ura nadzornih kamer ni povezana z internetom in odšteva svoje sekunde. Iz izvedenega postopka pa ni jasno, na kakšen način se čas na posnetkih ne ujema s pravim časom: ali ura prehiteva premosorazmerno, to je 5 sekund na dan, kot to predvideva pritožnik, ali prehiteva oziroma gre za razhajanje časa zaradi nekonsistentnega štetja sekund, kot to predvideva sodnik v pojasnilu k navedbam v pritožbi, ki se nanašajo na kršitev določb pravdnega postopka (številka 81 spisa).

7. V zadevi je bilo sporno in odločilno dejansko vprašanje dogajanja v časovnem razponu nekaj minut. Življenjsko je, da posamezniki v zvezi s tako majhnimi časovnimi razlikami niti ne morejo pridobiti ali predložiti dokazov, ki bi omogočali pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Enako pa ne velja za sodišča: utemeljeno in razumno je pričakovanje, da sodišče kot državni organ razpolaga s podatki, ki mu omogočajo spremljanje dogajanja na sodišču, med drugim tudi v natančnem kronološkem smislu. Ker je pritožnik izkazal, da obstaja časovni zamik med uro videonadzornega sistema in dejansko uro, je pri pritožbenem sodišču vzbudil dvom v resničnost vsebine zapisnika v tem delu (224. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP), zato je pritožbi ugodilo. Pri tem je upoštevalo, da je bila pritožba vročena tudi vsem sodedinjam, ki nanjo niso podale odgovorov, imele pa so se možnost o njej izreči in s tem zavarovati svoje pravice. Ker je pritožnik storil vse, kar je od njega razumno pričakovati, da bi svoje pritožbene trditve dokazal, pa tega zaradi razlogov na strani Okrajnega sodišča v Trebnjem ni mogel, obenem pa so imele vse dedinje možnost, da se v primeru nestrinjanja s pritožbo do trditev opredelijo in zavarujejo svoje pravice, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka.