Jedro

Po določbi 18. člena ZUPJS se v premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Pri ugotavljanju premoženja prosilca je torej relevantna okoliščina, ali prosilec v stanovanju, katerega lastnik je, tudi dejansko prebiva.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Mariboru, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1306/2017-9 z dne 21. 11. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s posegi v njeno lastnino. Prošnjo je zavrnila zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, ker ima prosilka premoženje, katerega vrednost presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je znesek 14.281,44 EUR. Tožena stranka je na podlagi podatkov zemljiške knjige in GURS ugotovila, da je tožnica solastnica več gozdnih in kmetijskih zemljišč, za katere ji je odmerjen katastrski dohodek. Razen tega je lastnica stanovanja v stavbi št. ... k.o. ..., katerega posplošena tržna vrednost znaša 42.961,00 EUR. Prav tako je v navedeni zgradbi lastnica dveh delov stavbe - kleti v vrednosti 324,00 EUR in 483,00 EUR in garaže v vrednosti 635,00 EUR. Upoštevaje pozidano stavbno zemljišče, stanovanje, v katerem ne živi, ter kleti znaša skupna vrednost tožničinih nepremičnin 45.992,97 EUR, kar pa presega premoženjski cenzus. Pri navedenih nepremičninah pa ne obstajajo nobene omejitve lastninske pravice v smislu razpolaganja z nepremičnino v pravnem prometu, torej predstavljajo premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilke. Po ugotovitvah tožene stranke pa tožnica tudi ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj je pri njenih nepremičninah vknjižena stvarna služnost - nujna pot, kar pomeni, da je kot lastnica gospodujočega zemljišča dolžna trpeti uporabo nujne poti, zato tudi ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 2. Tožnica v tožbi ugovarja, da ne drži trditev tožene stranke, da v stanovanju na naslovu ... v Mariboru, katerega lastnica je, ne živi. V navedenem stanovanju živi in ima naslov za vročanje pošte, v Studenicah pri Poljčanah pa opravlja prostovoljno dejavnost in ima zato prijavljen začasni naslov. Sicer pa prejema 400,00 EUR mesečno, kar pa ne presega cenzusa. V izpodbijani odločbi je tudi napačno ugotovljen objektivni pogoj, saj je stvarna služnost - nujna pot vknjižena v korist njenih parcel, torej v breme sosednje parcele, po kateri ima ona dostop do svojih parcel, kar je razvidno iz zemljiške knjige. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

3. Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. Za odobritev brezplačne pravne pomoči mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Med drugim mora izpolnjevati materialni pogoj, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov. Po določbi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). V skladu s prvim odstavkom 27. člena ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva po tem zakonu in njegova vrednost dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar sedaj znaša 14.281,44 EUR. Po določbi 17. člena ZUPJS se kot premoženje osebe šteje tudi nepremično premoženje. Po določbi 18. člena ZUPJS pa se v premoženje ne šteje stanovanje, v katerem osebe dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Pri ugotavljanju premoženja prosilca je torej relevantna okoliščina, ali prosilec v stanovanju, katerega lastnik je, tudi dejansko prebiva.

6. V obravnavanem primeru je tožena stranka dejstvo, da je tožnica lastnica stanovanja v stavbi št. ... k.o. ... ugotovila na podlagi zemljiške knjige, iz tožničine vloge pa je povzela, da ima stalno prebivališče na naslovu ... v Mariboru, začasno pa na naslovu ... v Poljčanah. Na podlagi navedenega je očitno zaključila, da tožnica v stanovanju, katerega lastnica je, ne živi, kar posledično pomeni, da predstavlja premoženje, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 7. Tožnica navedeni ugotovitvi tožene stranke v tožbi ugovarja ter zatrjuje, da v stanovanju na ... v Mariboru živi in ima tudi naslov za vročanje. ZUPJS prebivanje veže na dejansko prebivanje in prijavo stalnega prebivališča. Po Zakonu o prijavi prebivališča je stalno prebivališče naslov, na katerem posameznik stalno prebiva in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi obstajajo tesne in trajne povezave. Gre torej za določene osebne in dejanske okoliščine, ki pa jih tožena stranka v postopku sploh ni ugotavljala, zato je dejansko stanje v zadevi ostalo nepopolno ugotovljeno, posledično pa je zaključek, da ne živi v stanovanju, ki je v njeni lasti, vsaj preuranjen.

8. Prav tako je po presoji sodišča utemeljen tožbeni ugovor glede izpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Po podatkih iz zemljiške knjige je namreč stvarna služnost – nujna pot vknjižena v korist lastnika parcel številka 255/6 in 255/7 k.o. ..., torej v korist tožnice, zato je ugotovitev tožene stranke, da je kot lastnica gospodujočega zemljišča dolžna trpeti uporabo nujne poti zmotna. Breme nujne poti in s tem hojo, vožnjo in uporabo namreč mora trpeti lastnik služečega zemljišča, to je lastnik parcele št. 255/1 k.o. ..., v čigar breme je vknjižena nujna pot. 9. Glede na navedeno je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovnem postopku bo morala tožena stranka razjasniti okoliščine kje tožnica dejansko prebiva ter na podlagi teh ugotovitev ponovno odločiti o stvari ter svojo odločitev tudi ustrezno obrazložiti.