Jedro

Ocena sodišča je realna in v skladu s splošno znanimi potrebami otrok primerljive starosti. Pritožba ocene ne uspe omajati. Posplošeno zatrjevanje, da so mesečni stroški varstva in prehrane v vrtcu višji kot stroški šolskih potrebščin in prehrane v osnovni šoli, ne zadostuje.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se znesek 200 EUR nadomesti z zneskom 180 EUR, znesek 400 EUR pa z zneskom 360 EUR.

II. V preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu se pritožba zavrne ter sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Udeleženca nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Oris zadeve**

1. Udeleženca sta starša trinajstletnega A. in devetletnega B. Pred Okrožnim sodiščem v Kranju sta 21. 11. 2018 v zadevi N 000/2018 sklenila sporazum, da se otroka zaupata v varstvo in vzgojo materi, oče pa za vsakega plačuje po 150 EUR preživnine. Stike otrok z očetom sta določila na torek po pouku/vrtcu do 19. ure naslednjega dne in vsak drugi vikend od petka do nedelje zvečer, med počitnicami pa dogovorno.

Oba vlagata predlog za spremembo: mati se zavzema za višjo preživnino1 in za ožji obseg stikov, oče pa za predodelitev otrok njemu, podrejeno pa za nižjo preživnino2. **Odločitev sodišča prve stopnje**

2. Sodišče prve stopnje v varstvo in vzgojo otrok ter stike ni poseglo – predloge je v tem delu zavrnilo. Delno je ugodilo materinemu predlogu za višjo preživnino – zvišalo jo je na 200 EUR za vsakega otroka. Bistveno spremenjene okoliščine je našlo v tem, (1) da ima oče še enega otroka v novi partnerski zvezi, (2) da so od prvotne določitve pretekla štiri leta, in (3) da sta oba otroka šoloobvezna, splošno znano pa je, da se z rastjo otrok spreminjajo stroški preživljanja.

**Povzetek bistvenih navedb pritožbe**

3. Nasprotni udeleženec odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču očita, da ni ugotavljalo obstoja spremenjenih okoliščin s primerjavo potreb otrok pri prvem določanju preživnine v letu 2018 in sedaj. Nepopolno je ugotovilo dejansko stanje v zvezi z višino potreb posameznega preživninskega upravičenca. V celoti je sledilo neizkazanim navedbam predlagateljice. Ni upoštevalo sorazmernega dela stroškov, ki jih ima on s plačevanjem dela kredita za stanovanjsko hišo. Poudarja, da je nasprotoval višini stroškov, ki jih je navedla predlagateljica. To izhaja že iz dejstva, da je vložil nasprotni predlog za znižanje preživnine. Navedbe predlagateljice o njegovem zaslužku, ki ga lahko pridobi kot samostojni podjetnik, predstavljajo le ugibanja. Priznava pa, da so njegove pridobitne zmožnosti res nekoliko večje od predlagateljičinih. Poudarja, da otroka v njegovem gospodinjstvu povprečno preživita 14 dni na mesec. Takrat nosi njune stroške bivanja, prehrane in razvedrila ter s tem bistveno več prispeva k njunemu preživljanju. S plačevanjem višjega zneska preživnine bodo bistveno poslabšane njegove možnosti odplačevanja kredita, lastnega preživljanja in preživljanja dveletnega otroka. Sodišče bi zato moralo šteti, da stroške bivanja in obratovalne stroške pokrivata starša v naravi, saj sta otroka polovico meseca pri vsakem izmed staršev.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ostane v veljavi sklep Okrožnega sodišča v Kranju N 000/2018 z dne 21. 11. 2018 tudi glede preživnine ter zavrne predlagateljičin predlog za zvišanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

4. Pritožba je bila vročena nasprotnima udeležencema. Nanjo sta podala odgovor, v katerem pritrjujeta pravnim naziranjem, argumentaciji in zaključkom sodišča prve stopnje.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Družinski zakonik (DZ) daje v 197. členu upravičencu ali zavezancu možnost, da zahteva zvišanje, znižanje ali odpravo z izvršilnim naslovom določene preživnine, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče prve stopnje je spremembo v pravno pomembnih okoliščinah glede potreb upravičencev oz. zmožnosti zavezancev ugotovilo. Uporabilo je dvofazni postopek: najprej je ugotavljalo, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v obravnavani zadevi prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev, nato pa je preživnino na novo določilo.

7. Prvo sodišče je kot pravno relevantne spremenjene okoliščine upoštevalo, da so od prve določitve preživnine pretekla štiri leta in da sta (sedaj) oba otroka šoloobvezna ter da je nasprotni udeleženec postal starš še enemu otroku. Nato pa je ugotavljalo preživninske potrebe otrok in zmožnosti staršev od vložitve predloga dalje. V točkah 23 do 28 obrazložitve je nanizalo potrebe otrok po posameznih postavkah. Te skupaj znašajo približno 400 EUR za vsakega otroka. Ocena sodišča prve stopnje je realna in v skladu s splošno znanimi potrebami otrok iste/primerljive starosti. Pritožba ocene ne uspe omajati. Posplošeno zatrjevanje, da so mesečni stroški varstva in prehrane v vrtcu višji kot stroški šolskih potrebščin in prehrane v osnovni šoli, ne zadostuje. Konkretnejši podatki pa v pritožbi niso predstavljeni, zato je očitek v tem delu neutemeljen.

8. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da pri odmeri višine preživnine ni bilo upoštevano dejstvo, da otroka pomemben del časa preživita (tudi) z nasprotnim udeležencem. Ta v tem času neposredno pokriva del dnevnih potreb otrok. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otroka z očetom preživita približno 14 dni na mesec. Ta ugotovitev ni bila izpodbijana, zato je pritožbeno sodišče nanjo vezano.

9. Oče ima skupaj s kreditno obveznostjo, ki jo je sodišče prve stopnje pri odločitvi upoštevalo, 648 EUR bivanjskih stroškov. Ob odštetju 130 EUR na račun preživljanja otroka, ki ga ima z novo partnerko, razpolaga z zneskom 722,00 EUR; mati pa z zneskom 828 EUR. S tema zneskoma morata pokriti svoje preživljanje in nositi del preživninskega bremena za sinova. Ob takšnem izhodišču in upoštevaje ocenjene potrebe otrok sodišče prve stopnje – kljub porazdelitvi preživninskega bremena med starša na polovico – ni v zadostni meri upoštevalo, da oče del stroškov za zadovoljitev potreb otrok nosi v času, ko sta otroka pri njem. Čeprav so pridobitne zmožnosti očeta v primerjavi z materinimi višje – občutno višji so že prikazani dohodki – pa je ob upoštevanju vseh okoliščin primera prisojeni znesek preživnine v višini 200 EUR/otroka previsok. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da vse okoliščine konkretnega primera utemeljujejo prisojo preživnine v višini 180 EUR za vsakega otroka. Znesek predstavlja oceno, napravljeno na podlagi izkazanih potreb otrok, stroškov staršev in njunih pridobitnih zmožnosti. Pri oceni pa je poudarjeno upoštevano dejstvo, da mati nosi večje breme varstva in vzgoje ter da so pridobitne zmožnosti očeta (samostojnega podjetnika) občutno višje.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in na podlagi pete alineje 358. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 znižalo preživnino z 200 EUR na 180 EUR, kot izhaja iz dispozitiva sodne odločbe. V preostalem izpodbijanem in nespremenjenem delu pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

**O stroških pritožbenega postopka**

11. Predmetni postopek je bil voden v korist otrok, zato udeleženca nosita svoje stroške pritožbenega postopka (165. člen ZPP v povezavi z drugim odstavkom 55. člena ZNP-1).

1 S 150 EUR na 300 EUR. 2 S 150 EUR na 80 EUR.