Jedro

Nasprotna udeleženka zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja potrebuje skrbniško pomoč (vsaj na enem področju svojega udejstvovanja). Sodišče je pravilno zaključilo, da so podani razlogi za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, čeprav je predlagateljica predlog umaknila. Odločitev o nadaljevanju postopka je zato pravilna in skladna z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1. Navedba, da ima nasprotna udeleženka dobre odnose s predlagateljico, ki zanjo skrbi in jo vsakodnevno obiskuje in oskrbuje ter je po samem zakonu dolžna skrbeti za svojo mater, pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na potrebnost skrbniške pomoči nasprotni udeleženki na, kot je bilo že navedeno, vsaj enem področju njenega udejstvovanja, tj. pri sodelovanju v odprtem sodnem (zapuščinskem) postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka ugotovilo, da je predlog za postavitev A. A. pod skrbništvo umaknjen. Odločilo je, da se postopek za postavitev A. A. pod skrbništvo po uradni dolžnosti nadaljuje (II. točka izreka) in pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (III. točka izreka).

2.Zoper sklep se pritožuje predlagateljica.¹ Izpodbija ga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče točki II in III izreka razveljavi in nepravdni postopek v celoti ustavi.

3.Sklep je nepravilen in nezakonit, saj bi moralo sodišče, ko je predlagateljica umaknila predlog za postavitev pod skrbništvo, v celoti ustaviti nepravdni postopek. Nepravdni postopek se ne more izvesti brez predloga predlagateljice ali stranke v tem postopku. Prav tako se ne more nadaljevati po uradni dolžnosti po umiku predloga. Okrajno sodišče v Cerknici se je postavilo v vlogo predlagatelja in tudi ostalo v vlogi sodišča, ki odloča o tej nepravdni zadevi. Po umiku predloga bi moralo ustaviti nepravdni postopek. A. A. ima dobre odnose s svojo hčerko B. B., ki zanjo skrbi, jo vsakodnevno obiskuje in oskrbuje. Hčerka je po samem zakonu dolžna skrbeti za svojo mater.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu pravilno sklicevalo na drugi odstavek 26. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), po katerem sodišče kljub umiku predloga nepravdni postopek nadaljuje, če so za to izpolnjeni pogoji. Navedbe predlagateljice, da sodišče postopka ne more izvesti brez njenega predloga in da postopka ne more nadaljevati po uradni dolžnosti, so neutemeljene. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, saj tretji odstavek 57. člena ZNP-1 določa, da sodišče postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo začne po uradni dolžnosti, če izve za okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo. V skladu z drugim odstavkom že navedenega 26. člena ZNP-1, ki določa, da v postopku, ki se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, sodišče kljub umiku postopek nadaljuje, če so za to podani razlogi, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu opravilo presojo, ali so takšni razlogi podani. Glede tega je navedlo obširne razloge v 9. do 12. točki obrazložitve, ki jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne in se nanje v pretežnem delu v izogib ponavljanju sklicuje.

6.Odločilno je, da je sodišče prve stopnje na podlagi proučitve izvedenskih mnenj, tako mnenja sodne izvedenke dr. C. C., izdelanega v zapuščinskem postopku, kot mnenja psihiatra D. D., ki ga je predložila predlagateljica, ter zaznave razpravljajoče sodnice v zapuščinskem postopku in mnenja CSD ter njegovega zapisnika o razgovoru z nasprotno udeleženko utemeljeno zaključilo, da nasprotna udeleženka (visoko verjetno) zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja potrebuje skrbniško pomoč vsaj na enem področju svojega udejstvovanja, tj. pri sodelovanju v odprtem sodnem (zapuščinskem) postopku. Sodišče je pravilno navedlo, da že to zadošča za sklep, da je treba zaradi varstva nasprotne udeleženke postopek odločanja o skrbništvu pripeljati do konca. Nasprotna udeleženka namreč po ugotovitvah izvedenke dr. C. C. kljub razlagi ni razumela namena razgovora z izvedenko, niti ni vedela, da bi tekel kakšen sodni postopek in da bi bila sama udeležena v njem. Poleg tega je izvedenka opozorila na povečano sugestibilnost nasprotne udeleženke, ki ima izvor v motnji (predvsem kratkoročnega) spomina in abstraktnega mišljenja. Zaradi zmernega kognitivnega upada v okviru sindroma demence tako ne zmore sama poskrbeti za svoje koristi in interese, ne zmore razumeti pomena svojih dejanj in ne ravnati skladno z izoblikovano voljo. V sozvočju s tem pa je tudi psihiatrično mnenje D. D., ki ga je predložila predlagateljica.

7.Dodatno pa je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da je precej verjetno, da utegnejo potrebe nasprotne udeleženke po skrbništvu presegati le zastopanje pred sodišči, raztezati se utegnejo tudi na pomoč nasprotni udeleženki pri upravljanju denarnih sredstev.

8.Ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, navedenih v 9. do 12. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, predlagateljica sploh ne izpodbija, na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pa je tudi po oceni sodišča druge stopnje sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da nasprotna udeleženka zaradi okrnjene zmožnosti razsojanja potrebuje skrbniško pomoč (vsaj na enem področju svojega udejstvovanja). Sodišče je pravilno zaključilo, da so podani razlogi za nadaljevanje postopka po uradni dolžnosti, čeprav je predlagateljica predlog umaknila. Odločitev o nadaljevanju postopka je zato pravilna in skladna z drugim odstavkom 26. člena ZNP-1. Navedba, da ima nasprotna udeleženka dobre odnose s predlagateljico, ki zanjo skrbi in jo vsakodnevno obiskuje in oskrbuje ter je po samem zakonu dolžna skrbeti za svojo mater, pa ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki se nanaša na potrebnost skrbniške pomoči nasprotni udeleženki na, kot je bilo že navedeno, vsaj enem področju njenega udejstvovanja, tj. pri sodelovanju v odprtem sodnem (zapuščinskem) postopku.

Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1).

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 26, 26/2, 57, 57/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.