Jedro

Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča je razvidno stališče, da odreditev pripora pod odložnim rokom, ni neobičajna, niti ne zakonita. Vložniki zahteve zato ne morejo uspeti z navedbami, da priporni pogoji v času izdaje sklepa niso bili podani, ker je bil obdolženec v priporu v drugi državi. Z odreditvijo pripora, ki se bo pričel izvrševati, ko bo obdolženec prijet v postopku prijetja in predaje, je sodišče na ustrezen način poskrbelo, da bo sklep o odreditvi pripora učinkoval brž, ko bo obdolženec predan Republiki Sloveniji.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom X Kpr 25329/2021 z dne 20. 7. 2021 zoper obdolženega A. A. odredila pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem in tretjem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je s sklepom I Ks 25329/2021 z dne 16. 8. 2021 pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper sklep o odreditvi pripora so vložili zahtevo za varstvo zakonitosti obdolženčevi zagovorniki, kot navajajo v uvodu, zaradi bistvenih kršitev določb ZKP. V obrazložitvi zahteve trdijo, da je „preiskovalna sodnica odredila pripor po nepotrebnem“, ker ni podana nujnost in neizogibnost ukrepa. Vrhovnemu sodišču predlagajo, „da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani sklep zunajobravnavnega senata razveljavi, odpravi oziroma spremeni tako, da pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora ugodi in se predlogu tožilstva za uvedbo pripora ne ugodi ter se pripor odpravi“.

3. Vrhovni državni tožilec mag. Jože Kozina je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da je obrazloženost izpodbijanega sklepa zadovoljiva, očitki zahteve pa povsem neprepričljivi in neutemeljeni.

4. Z odgovorom Vrhovnega državnega tožilstva so bili obdolženec in njegovi zagovorniki seznanjeni, vendar se o njem niso izjavili.

B.

5. Obdolženčevi zagovorniki v zahtevi trdijo, da odreditev pripora v obravnavanem primeru ni bila nujna in neogibno potrebna, ker da je za obdolženčevo prijetje in predajo, zadoščal že izdani sklep o uvedbi preiskave. Kršitev utemeljujejo z navedbami, da je sodišče pripor odredilo le z namenom, da zagotovi formalni pogoj za prijetje in predajo, da je obdolženec v priporu v drugi državi, zaradi česar bi moralo sodišče posebej utemeljiti nujnost in neizogibnost odrejenega ukrepa in, da je v izpodbijanem sklepu podana kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, obdolžencu pa kršena ustavna pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije (Ustava), ker sklep o odreditvi pripora nima razlogov o nujnosti in neogibnosti odreditve pripora.

6. Iz izreka sklepa preiskovalne sodnice o odreditvi pripora je razvidno, da se bo pripor pričel izvrševati, ko bo obdolženec prijet v postopku za prijetje in predajo po sporazumu med Evropsko unijo in Republiko Islandijo in Kraljevino Norveško o postopku predaje med državami članicami Evropske unije ter Islandijo in Norveško. Iz obrazložitve navedenega sklepa pa je razvidno, da se obdolženec nahaja v priporu na Norveškem zaradi istovrstnega kaznivega dejanja in, da bo sodišče začelo s postopkom prijetja in predaje.

7. Iz utrjene prakse Vrhovnega sodišča1 je razvidno stališče, da odreditev pripora pod odložnim rokom, ni neobičajna, niti ne zakonita. Vložniki zahteve zato ne morejo uspeti z navedbami, da priporni pogoji v času izdaje sklepa niso bili podani, ker je bil obdolženec v priporu v drugi državi. Z odreditvijo pripora, ki se bo pričel izvrševati, ko bo obdolženec prijet v postopku prijetja in predaje, je sodišče na ustrezen način poskrbelo, da bo sklep o odreditvi pripora učinkoval brž, ko bo obdolženec predan Republiki Sloveniji.

8. Neutemeljena je tudi trditev zahteve, da sodišče v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ni navedlo razlogov o nujnosti in neizogibnosti odreditve pripora. Sodišče2 je utemeljeno presodilo, da je pripor v obravnavanem primeru neogibno potreben ukrep za potek kazenskega postopka in za zagotovitev varnosti življenja in zdravja ljudi, ki ga ni mogoče nadomestiti z nobenim milejšim ukrepom.

C.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zato je Vrhovno sodišče zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo (425. člen ZKP).

1 Primerjaj na primer sodbi v zadevah I Ips 62945/2010 z dne 17. 11. 2011, I Ips 30515/2014 z dne 18. 2. 2016, XI Ips 48365/2016 z dne 2. 2. 2017, XI Ips 24616/2018 z dne 7. 2. 2019 in XI Ips 17558/2019 z dne 23. 1. 2020. 2 120 do 121 stran sklepa preiskovalne sodnice, 4. in 6. točka sklepa zunajobravnavnega senata.