Jedro

Tožniku je bila z izpodbijano odločbo Bpp 377/2022 brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022, od dne 24. 12. 2022 dalje že dodeljena. Glede na tožnikov podan razlog za vložitev predmetne tožbe, to je pravni interes, ki ga želi z vloženo tožbo varovati, tožnik tudi v kolikor bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z odločbo opr. št. Bpp 377/2022 z dne 9. 1. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) je Organ za brezplačno pravno pomoč ugodil prošnji prosilca A. A. za dodelitev redne brezplačne pomoči (I. točka izreka). Brezplačna pravna pomoč se prosilcu dodeli v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022, od dne 24. 12. 2022 dalje (II. točka izreka). Izvedba brezplačne pravne pomoči se dodeli odvetniku B. B. (III. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prosilec dne 23. 12. 2022 pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, iz katere izhaja, da potrebuje brezplačno pravno pomoč v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteval okoliščine zadeve, v zvezi s katero je prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu s prvim odstavkom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Na podlagi opravljenih poizvedb je sodišče ugotovilo, da je zoper prosilca pred Okrajnim sodiščem v Žalcu v teku postopek opr. št. IK 5550/2022 zaradi kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), za katerega je predpisana kazen zapora do treh let. Ob upoštevanju dejstva, da se s formalno obrambo obdolžencu zagotavlja večja enakopravnost z nasprotno stranko – državnim tožilcem in je tako bistveni element obdolženčeve pravice do poštenega sojenja ter v skladu z načelom domneve nedolžnosti v kazenskem postopku, je Organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da prošnja prosilca za odobritev brezplačne pravne pomoči ni nerazumna in je pomembna za njegov osebni in socialno – ekonomski položaj ter da prosilec izpolnjuje tudi objektivne pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč je zato prošnji prosilca ob uporabi 3. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP ugodil in mu v skladu s 4. alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

3. Tožnik se z odločitvijo ne strinja, zato pred upravnim sodiščem vlaga tožbo v upravnem sporu. V njej navaja, da je dne 23. 12. 2022 vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri je v rubriki o pravni zadevi navedel, da želi zagovor v kazenskem postopku I K 5550/2022 pred Okrajnim sodiščem v Žalcu. V rubriki želena vrsta, oblika in obseg brezplačne pravne pomoči pa je v prošnji navedel, da želi zagovor pred sodiščem prve in druge stopnje. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu je dne 9. 1. 2023 izdal odločbo Bpp 377/2022 iz katere izhaja, da se prošnji prosilca A. A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi, in sicer za zastopanje pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku I K 5550/2022 Okrajnega sodišča v Žalcu, nikjer pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja, iz katerega razloga prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje pred sodiščem druge stopnje ni bilo ugodeno. Glede na navedeno Organ za brezplačno pravno pomoč ni v celoti odločil o želeni brezplačni pravni pomoči, saj ni odločil o želenem zagovoru pred sodiščem druge stopnje, prav tako pa je tožnika prikrajšal za ustavno pravico obrazložene odločbe, kršil pa je tudi določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

4. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne pristojnemu organu za brezplačno pravno pomoč v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka je sodišču predložila spise, ki se nanašajo na zadevo, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Tožba ni dovoljena.

7. Skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna na zakon ali drugi predpis oprta osebna korist. Stranka mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njeni tožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči.1

8. V skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Na tak razlog mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Glede na te zakonske določbe sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odločale, če tožeča stranka izkazuje pravni interes, ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu.

9. Sodišče na podlagi predloženih listin spisa ugotavlja, da je tožnik dne 23. 12. 2022 zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obsegu zagovora pred sodiščem prve in druge stopnje. Glede na vsebino tožnikove prošnje (predvsem obsega zaprošene brezplačne pravne pomoči), sodišče ugotavlja, da je Organ za brezplačno pravno pomoč v II. točki izreka izpodbijane odločbe prosilcu dodelil brezplačno pravno pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022, od dne 24. 12. 2022 dalje, ni pa odločil o želenem zagovoru prosilca pred sodiščem druge stopnje.

10. Kot izhaja iz vložene tožbe zoper izpodbijano odločbo Bpp 377/2022 z dne 9. 1. 2022, je tožnik v tožbi podal izpodbojni tožbeni zahtevek, to je zahtevek, s katerim zahteva odpravo navedene odločbe in vrnitev v ponovni postopek. Kot je navedeno že predhodno, pravni interes za vložitev tožbe utemeljuje s tem, da želi brezplačno pravno pomoč tudi v obliki zagovora pred sodiščem druge stopnje. Izpodbojna tožba je namenjena temu, da se z odpravo nezakonitega upravnega akta prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika in zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu, ki naj v ponovnem odločanju postopek zaključi z izdajo pravilnega in zakonitega upravnega akta.

11. Glede na navedeno je bila je bila tožniku z izpodbijano odločbo Bpp 377/2022 brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. IK 5550/2022, od dne 24. 12. 2022 dalje že dodeljena. Glede na tožnikov podan razlog za vložitev predmetne tožbe, to je pravni interes, ki ga želi z vloženo tožbo varovati, tožnik tudi v kolikor bi sodišče ugodilo tožbi in bi izpodbijano odločbo odpravilo, svojega pravnega položaja ne bi mogel izboljšati.

12. V zvezi z zgoraj navedeno ugotovitvijo sodišče pojasnjuje, da bi tožnik moral Organ za brezplačno pravno pomoč po izdaji izpodbijane odločbe pozvati, da odloči o njegovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči v celoti. V primeru, če Organ za brezplačno pravno pomoč ne bi v dveh mesecih odločil o zahtevku tožniku, bi moral tožnik Organ za brezplačno pravno pomoč (ker gre za odločbo zoper katero ni pritožbe) pozvati, da naj akt izda v nadaljnjih sedmih dneh, šele nato pa bi lahko vložil tožbo zaradi molka organa2. V skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 33. člena ZUS-1 se lahko s tožbo zahteva izdaja oziroma vročitev upravnega akta (tožba zaradi molka), ki se vloži v primeru, če tožniku upravni akt ni bil izdan ali mu ni bil vročen v predpisanem roku (tretji odstavek 5. člena ZUS-1).

13. Sodišče je sprejelo sklep na seji senata (tretji odstavek 36. člena ZUS-1) in zaradi pomanjkanja procesne predpostavke ni vsebinsko odločalo o stvari, zato tudi ni razpisalo glavne obravnave.

14. Ker si tožnik s predlagano odpravo izpodbijane odločbe in vrnitvijo zadeve v ponovni postopek ne more izboljšati svojega pravnega položaja, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 6. točke 36. člena ZUS-1. 15. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže. 1 Tako sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 142/2021 z dne 13. 10. 2021. 2 Molk organa ureja ZUS-1 v 28. členu. Drugi odstavek navedene določbe določa, da sme stranka v primeru, če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. Tretji odstavek navedene določbe določa, da sme po prejšnjem odstavku ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen.