Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpodbijani sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Z navedeni sklepom namreč ni bilo odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni sklep. Tak sklep pa je v upravnem sporu mogoče izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.
I. Tožba prvotožnice A.A. se zavrže. II. Tožba drugotožnika D.D. s.p., se zavrže.
1. Z izpodbijanim sklepom RS, Ministrstvo za gospodarstvo, številka 0141-28/2011-DE/21-00911425 z dne 25. 10. 2011, v zvezi s sklepom o popravi pomote Ministrstva za infrastrukturo in prostor, številka 0141-28/2011-DE/27 (00911425) z dne 25. 9. 2013, je odločeno, da se v zvezi s pobudo A.A. (prvo tožnice v tem sporu) za izdajo odločbe o podaljšanju rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine v pridobivalnem prostoru v kamnolomu B., na zem. parc. št. 764/69 in 764/34 obe k.o. …., Občina Slovenske Konjice, prekine, dokler Upravno sodišče pravnomočno ne odloči o sklepu, s katerim je Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vlogo za podaljšanje trajanja rudarske pravice zavrglo (tožba prvo tožnice A.A. se zavrne, drugo tožnica se zavrže).
2. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je dne 20. 8. 2012 po svojem pooblaščencu C. d.o.o., prvo tožnica vložila pobudo za izdajo odločbe o podaljšanju rudarske pravice v kamnolomu B. v Občini Slovenske Konjice. Pritožbo je vložila z utemeljitvijo, da je na dan 1. 11. 2011 imela veljavno rudarsko pravico za izkoriščanje, kot to določa 1. člen Zakona o rudarstvu (ZRud-1B). Upravni organ je o vlogi o podaljšanju rudarske pravice odločal na podlagi 50. člena tega zakona in zaradi ne dovolitve vloge izdal sklep o zavrženju 0141-28/2011-DE-14 z dne 6. 6. 2012, na katerega je tožnica vložila tožbo pri Upravnem sodišču v Ljubljani, pa o zadevi še ni pravnomočno odločeno. Skladno z določilom 147. člena ZUP je do rešitve predhodnega vprašanja potrebno prekiniti postopek. 147. člen ZUP namreč v prvem odstavku določa, da če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa, ga lahko ob pogojih iz tega zakona sam obravnava ali pa prekine postopek (tožba tožnikov se zavrže).
3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja, da izpodbijani sklep pomeni le procesno odločitev in ne gre za sklep, ki bi bil taksativno naštet med sklepi v 5. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), zato predlaga, da se tožba zavrne.
4. Tožba prvotožnice se zavrže iz naslednjih razlogov;
5. V točki 1 navedeni izpodbijani sklep o prekinitvi postopka ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Z navedeni sklepom ni bilo namreč odločeno o nobeni tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, ampak gre za procesni sklep. Tak sklep pa je v upravnem sporu mogoče izpodbijati le, če je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Z izpodbijanim sklepom o prekinitvi postopka pa postopek ni obnovljen, niti ustavljen ali končan, ampak je postopek le začasno prekinjen, kar pomeni, da se postopek nadaljuje po tem, ko preneha obstoj razloga, zaradi katerega je bil prekinjen. Sodišče je pri predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da akt, ki se izpodbija v upravnem sporu ni upravni akt, ali akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Sodišče je odločitev sprejelo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 6. Tožba drugotožnika se zavrže iz naslednjih razlogov:
7. Izpodbijani sklep je izdan prvi tožnici A.A. v zvezi s pobudo za izdajo odločbe o podaljšanju rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine v pridobivalnem prostoru v kamnolomu B., za zem. parc. št. 764/69 in 764/34 obe k.o. ... V navedenem postopku drugi tožnik ni bil stranka tega postopka, zato tudi ne izkazuje pravnega interesa za ta spor in ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
8. Sodišče je tožbo drugotožnika zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.