Jedro

V pravdnem postopku, ki sledi ugovoru toženca (dolžnika) zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, lahko uveljavi toženec dogovorjeno krajevno pristojnost sodišča s prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku.

Izrek

Krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu je Temeljno sodišče v Ljubljani.

Obrazložitev

Proti sklepu o izvršbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, izdanem na podlagi verodostojne listine, je tožena stranka kot dolžnik vložila ugovor. Zato je izvršilno sodišče sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo.

V sledečem gospodarskem sporu je tožena stranka na prvem naroku za glavno obravnavo potem, ko je končala podajanje odgovora na tožbo, predlagala sodišču, naj glede na dogovor o krajevni pristojnosti presodi, ali ni krajevno pristojno sodišče za odločanje v stvari Temeljno sodišče v Celju.

Sklicujoč se na dogovor o krajevni pristojnosti Temeljnega sodišča v Celju, ki sta ga sklenili stranki pri sklepanju pogodbe, iz katere izvira spor, je Temeljno sodišče v Ljubljani izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje v sporu ter zadevo odstopilo Temeljnemu sodišču v Celju. To pa je menilo, da je krajevno pristojno sodišče Temeljno sodišče v Ljubljani, zato je sprožilo spor o pristojnosti. Med drugim meni, da je tožena stranka prepozno uveljavljala dogovorjeno krajevno pristojnost Temeljnega sodišča v Celju, zato naj bi bilo krajevno pristojno sodišče v tem sporu Temeljno sodišče v Ljubljani.

Stranki spora se lahko sporazumeta, da jima v nekem spornem razmerju sodi na prvi stopnji sodišče, ki sicer ni krajevno pristojno, je pa stvarno pristojno (1. odst. 70. člena ZPP). Kako mora tožnik uveljavljati dogovor o krajevni pristojnosti, določata 3. in 4. odst. 70. člena ZPP. Če pa se je začel pravdni postopek s tem, da je toženec (dolžnik) vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ki ga je sodišče izdalo na podlagi verodostojne listine, pa lahko uveljavi tožnik dogovorjeno krajevno pristojnost še tudi pozneje, in sicer s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. To pa je lahko njegova prva vloga po prehodu izvršilnega postopka v pravdnega, če pa te ni bilo pa na pripravljalnem naroku oziroma na prvem naroku za glavno obravnavo, v obeh primerih pa predno je začel prednašati tožbo.

Dogovora o krajevni pristojnosti sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti. Pravdna stranka ga tudi ni dolžna uveljavljati. Če ga ne uveljavlja tožeča stranka, ga lahko uveljavi tudi tožena stranka. Vendar tudi zanjo velja, da ga mora uveljaviti s svojim prvim procesnim dejanjem v pravdnem postopku. To pa je, če se začne pravdni postopek s preoblikovanjem izvršilnega postopka v pravdnega, na enak način, kot to velja za tožnika (ugovor zoper sklep o izvršbi je še procesno dejanje v izvršilnem postopku). Pri tem je treba upoštevati, da pri uveljavljanju dogovorjene krajevne pristojnosti 5. odst. 297. člena ZPP ni mogoče uporabiti. Uveljavljanje dogovorjene pristojnosti namreč ni ugovor krajevne nepristojnosti sodišča, ki je sicer po določbah ZPP krajevno pristojno za odločanje, ampak zahteva za izpolnitev dogovora pravdnih strank o tem, katero stvarno pristojno sodišče naj sodi v njunem sporu.

Glede na navedeno torej tožena stranka zahteve za upoštevanje dogovora o krajevni pristojnosti sodišča ni izrazila pravočasno. Krajevno pristojno sodišče za odločanje v tem sporu je zato Temeljno sodišče v Ljubljani. Zato je to sodišče na podlagi 1. odst. 23. člena ZPP tako tudi odločilo.