Jedro

Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Namen odobrenega kapitala je v tem, da družba dobi čim več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pred tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev. Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno navedlo, da uprava podrobnejše obrazložitve v danem trenutku ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 830,25 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo opr. št. V Pg 1405/2019 z dne 04. 02. 2020 zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, na razveljavitev sklepa tožene stranke iz 7. točke dnevnega reda 20. redne skupščine Hranilnice A. d. d., ki je bil sprejet na skupščini 21.6.2019 in je zapisan v notarskem zapisu opr. št. SV 848/2019 notarke ... iz L. z dne 21.6.2019, ki se glasi: _Statut Hranilnice A. d. d. se spremeni in dopolni tako, da se 11. člen glasi: Uprava hranilnice je pooblaščena, da v roku petih let po vpisu spremembi statuta v sodni register ter na podlagi soglasja nadzornega sveta hranilnice sprejme sklep o povečanju osnovnega kapitala, največ do skupnega zneska 8.929.665,34 EUR._ _Povečanje osnovnega kapitala z odobrenim kapitalom se izvede z enkratno ali večkratno izdajo novih delnic za denarne vložke. O vsebini pravic iz delnic in drugih pogojih za izdajo delnic odloča uprava hranilnice, ki mora za svojo odločitev pridobiti soglasje nadzornega sveta._ _Nove imenske delnice se lahko izdajo tudi delavcem hranilnice. Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic. Rok za uveljavitev te pravice je 15 dni._ _Uprava hranilnice sme obstoječim delničarjem izključiti prednostno pravico do novih delnic, ob soglasju nadzornega sveta hranilnice._ _Nadzorni svet je pooblaščen spremeniti in uskladiti statut hranilnice z izvedenim povečanjem osnovnega kapitala hranilnice na podlagi veljavno sprejete odločitve uprave o povečanju osnovnega kapitala in izdaje novih delnic hranilnice iz odobrenega kapitala._ (I. točka izreka) in naložilo tožeči stranki povrniti pravdne stroške tožene stranke v roku 15 dni v višini 1.999,82 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožeča stranka, ki je pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. V Pg 1405/2019 z dne 4. 2. 2020 spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in stroške postopka naloži v plačilo toženi stranki, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo v celoti zavrne kot neutemeljeno in tožeči stranki naloži povrnitev pritožbenih stroškov tožene stranke skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje odločbe sodišča druge stopnje do plačila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanske podlage, kot jo je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja, da je tožeča stranka 5,75 % delničar tožene stranke. Tožeča stranka je vložila tožbo na razveljavitev sklepa tožene stranke iz razloga 395/I, točka 1 člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju; ZGD-1. Očita, da je sprejeti sklep nezakonit v delu, v katerem daje pravico upravi po pridobitvi soglasja nadzornega sveta izključiti prednostno pravico pri pridobitvi novih delnic s strani obstoječih delničarjev. Predvsem nasprotuje postopku izključitve prednostne pravice pri nakupu novo izdanih delnic. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: da iz predloga uprave in rednega izpisa iz sodnega registra za toženo stranko (B2) izhaja, da glede na višino osnovnega kapitala (20.279.627,80 EUR) znesek odobrenega kapitala (8.929.665,34 EUR) ne presega polovice osnovnega kapitala, ki je obstajal v času, ko je bilo pooblastilo dano. Predlagana višina povečanja osnovnega kapitala je v skladu z zakonskim določilom, po katerem znesek odobrenega kapitala ne sme preseči polovice osnovnega kapitala, ki obstaja v času, ko je bilo pooblastilo dano.

da je iz notarskega zapisnika skupščine z dne 21. 6. 2019 (A6) razvidno, da je bilo na skupščini prisotnih 77,89 % vseh glasov. Za sklep je glasovalo 89,628 % oddanih glasov od prisotnih, kar zadošča zakonski določbi, da se lahko prednostna pravica v celoti ali deloma izključi samo s sklepom o povečanju osnovnega kapitala, kadar o tem odloča večina najmanj ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala (337/III ZGD-1).

da iz pisne obrazložitve predloga sklepa izhaja, da je namen sklepa o odobrenem kapitalu možnost, da se hranilnica odzove na dogajanje na finančnih trgih, da ima možnost ohranjanja in povečanja tržnega deleža in da lahko zagotavlja ustrezne kapitalske zahteve s strani Banke Slovenije.

6. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo obstoja razlogov za izpodbijanje sprejetega sklepa skupščine delničarjev tožene stranke. Presodilo je, da obrazložitev predloga izpodbijanega skupščinskega sklepa, kot jo je podala uprava, ustreza namenu poslovanja tožene stranke in je sorazmerna v smislu prednosti za delniško družbo in slabosti za posameznega delničarja. Obrazložitev predloga je dovolj konkretizirana, saj v trenutku odločanja skupščine še niso bila poznana vsa dejstva, ki se nanašajo na mogočo dokapitalizacijo v prihodnosti. Uprava v obrazložitvi predloga podrobnejše obrazložitve ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se bo kapital povečal in da sprememba statuta še ne pomeni dejanskega povečanja osnovnega kapitala. Sodišče je ugotovilo, da je večina delničarjev tako upravičenje ocenila kot koristno za delniško družbo in je s tem izkazala svoje zaupanje upravi. Izpostavilo pa je tudi, da je tožeča stranka vstopila v družbo leta 2018, ko je statut tožene stranke že omogočal upravi povečanje osnovnega kapitala banke in možnost izključitve prednostne pravice delničarjev. Tožeča stranka je že ob vstopu v družbo morala računati na tako prakso.

7. Tožeča stranka je v pritožbi očitala, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navedb tožeče stranke, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je v nasprotju s temeljnim namenom zakonsko določene prednostne pravice delničarjev in določbo četrtega odstavka 337. člena ZGD - 1. Prav tako ni presodilo navedb, da predmetni sklep omogoča upravi, da kadarkoli v obdobju petih let ob morebitni pojavi potrebe po povečanju osnovnega kapitala brez vnaprej določenih omejitev zaobide zakonsko določeno prednostno pravico delničarjev. Nadalje je očitala, da se sodišče ni opredelilo do negativnih posledic, ki jih ima podelitev predmetnega pooblastila za delničarje ob tako velikem časovnem okviru in ob popolni nedoločenosti primerov, v katerih se lahko uprava tožene stranke posluži tega pooblastila. Sodišče prav tako ni identificiralo interesa družbe, čeprav se nanj sklicuje, in tudi ni obrazložilo, zakaj naj bi bil ta močnejši od legitimiranega in z zakonom varovanega interesa delničarja. Sodišče po mnenju tožeče stranke ni opravilo tehtanja med interesi delničarjev in družbe ter se ni opredelilo do zakonske zahteve, da mora biti za izključitev prednostne pravice nujno podan utemeljen razlog. Nasprotovala je ugotovitvi sodišča, da je interes družbe podan že zaradi visokega odstotka delničarjev, ki so glasovali za sprejem sklepa. Očitala je tudi, da se je sodišče v sodbi opredelilo zgolj do izpolnjenih formalnih predpostavk, ki tekom postopka niso bile nikoli sporne, pri tem pa je spregledalo vse ostale relevantne določbe ZGD - 1. S tem ko sodišče prve stopnje ni presodilo in argumentiralo navedb tožeče stranke, je po mnenju tožeče stranke, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, obrazložitev izpodbijane sodbe pa je po mnenju tožeče stranke preskopa in zgolj navidezna, zaradi česar ne zadosti zahtevi po obrazloženosti, ki izhaja iz 22 in 25. člena URS.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je prvostopenjsko sodišče opredelilo do vseh ključnih trditev tožeče stranke v tožbi, ki navaja, da je sklep nezakonit. Odločba sodišča prve stopnje, ki je predmet pritožbenega izpodbijanja, je obrazložena tako, da jo je mogoče preizkusiti, saj ima zadostne razloge o vseh pravno odločilnih dejstvih, ki si med seboj ne nasprotujejo, zato ni obremenjena z očitanimi absolutnimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka. ZGD-1 daje sklepu skupščine izrecno zakonsko podlago, ki ob izpolnitvi zakonskih in statutarnih zahtev omogoča, da se s sklepom o povečanju osnovnega kapitala prednostna pravica delničarjev v celoti ali delno izključi (337/III člen ZGD-1). Sodišče prve stopnje se je opredelilo do izpolnjenosti tako formalnih (odločitev o izključitvi prednostnih pravic kot sestavni del sklepa o povečanju osnovnega kapitala, odločitev podprta z ustrezno večino in napovedanost izključitve) kot tudi materialnih (stvarna upravičenost) predpostavk. Napačne so trditve tožeče stranke, da se sodišče sklicuje samo na izpolnitev formalnih zakonskih zahtev, pri čemer pa spregleda, da je sklep v nasprotju s temeljnim namenom, ki ga zasleduje četrti odstavek 337. člena ZGD-1. Kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je namen sklepa o odobrenem kapitalu možnost, da se hranilnica odzove na dogajanje na finančnih trgih, da ima možnost ohranjanja in povečanja tržnega deleža in da lahko zagotavlja ustrezne kapitalske zahteve s strani Banke Slovenije. Skladno z določbo 353/I člena ZGD-1 lahko statut pooblasti poslovodstvo, da osnovni kapital poveča do določenega zneska za najdlje pet let po vpisu družbe v register. Tožeča stranka tako ne more uspeti z navedbami, da je obdobje v pooblastilu predolgo. Z izključitvijo prednostne pravice mora biti podano sorazmerje med objektivno »vrednostjo« zastavljenega cilja ter prikrajšanjem, ki ga bodo morali delničarji utrpeti zaradi izključitve prednostne pravice: prikrajšanje (izguba), ki jo bodo delničarji utrpeli zaradi izključitve prednostne pravice, mora biti objektivno »manjše zlo« od tistega, čemur se družba z izključitvijo prednostne pravice želi izogniti.1

9. Prvostopenjsko sodišče se je opredelilo do sorazmernosti ukrepa uprave (11. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), zato pritožbeni očitek, da sodišče ni opravilo tehtanja med interesi delničarjev in družbe, ni utemeljen. Ne držijo argumenti tožeče stranke, da namen, kot je naveden v poročilu, daje finančnim institucijam proste roke, da posegajo v pravice delničarjev in da v celoti izničijo varstvo temeljnih pravic delničarjev, saj je zato kot varovalka zakonsko zahtevan relativno visok odstotek delničarjev (večina najmanj ¾ pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala (337/III ZGD-1), ki morajo tak sklep sprejeti in v konkretnem primeru, kot je ugotovilo že sodišče prve stopnje, je mogoče, glede na dejstvo, da je od prisotnih sklep potrdilo 89,628 % oddanih glasov, zaključiti, da navedeno kaže na zaupanje delničarjev upravi. Skladno z vsem zgoraj navedenim pritožbeno sodišče zaključuje, da je družba imela upravičen interes za sprejem navedenega sklepa in je prvostopenjsko sodišče dovolj obrazloženo in argumentirano zaključilo, da sklep ni nezakonit. 10. Nadalje je tožeča stranka v pritožbi očitala, da sodišče ni uporabilo nekaterih določb materialnega prava, ki bi jih moralo uporabiti, drugih določb pa ni uporabilo pravilno. V sodbi se napačno sklicuje na določbo prvega odstavka 354. člena ZGD - 1, ki za odločitev v predmetnem sporu ni relevanten. Obe pravdni stranki se namreč sklicujeta na drugi odstavek navedenega člena, po katerem je lahko odločitev o izključitvi prednostne pravice s pooblastilom poverjena poslovodstvu, ki se potem pri izrabi odobrenega kapitala odloči, ali bo povečanje osnovnega kapitala izvedlo s prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic ali pa bo ta pravica izključena. Pooblastilo po mnenju tožeče stranke nasprotuje 337. členu ZGD - 1, saj daje upravi proste roke, da posega v temeljne pravice delničarjev in jim ne zagotavlja nobenega varstva. Izpostavila je še, da je potrebno že v trenutku podelitve pooblastila upravi za izključitev prednostne pravice zaradi varstva temeljnih pravic delničarjev natančno določiti namen in s tem zamejiti situacije, v katerih lahko uprava izkoristi podeljeno pooblastilo in poseže v temeljne pravice delničarjev. Po mnenju tožeče stranke nikakor ne zadostuje, da se razloge za morebitno izključitev prednostne pravice le abstraktno opiše in s tem podeli pooblastilo za izključitev prednostne pravice za neomejen krog primerov, na katere še ni mogoče računati. Pri tem sodišče povsem zanemari, da dokapitalizacija skupaj z odvzemom prednostne pravice delničarjem pomeni razvrednotenje delnic.

11. ZGD-1 v 353. členu izrecno predvideva, da skupščina poslovodstvu podeli pooblastilo za zvišanje osnovnega kapitala ter da je v pooblastilu lahko določeno, da poslovodstvo (ob soglasju nadzornega sveta) odloča tudi o izključitvi prednostne pravice do novih delnic (354. v zvezi s 337. členom ZGD-1). Napačne so trditve pritožnika, da prvostopenjsko sodišče ni uporabilo nekaterih določb materialnega prava, ki bi jih moralo, drugih pa ni uporabilo pravilno. Sodišče se v obrazložitvi sodbe pravilno sklicuje na prvi in drugi odstavek 354. člena ZGD-1, ko navaja pravno podlago za pooblastilo, na podlagi katerega se izdajajo nove delnice. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da mora biti že v trenutku podelitve pooblastila upravi natančno določen namen, kdaj lahko uprava uporabi podeljeno pooblastilo. Odobreni kapital predstavlja posebno obliko povečanja osnovnega kapitala z vložki. Namen odobrenega kapitala je v tem, da družba dobi čim več manevrskega prostora pri pridobivanju kapitala, upravi pa daje možnost, da poveča osnovni kapital ob najprimernejšem trenutku, zlasti ob ugodni situaciji na borzi, ne da bi pred tem morala pognati v tek težaven in drag aparat skupščine delničarjev.2 Prvostopenjsko sodišče je zato utemeljeno navedlo, da uprava podrobnejše obrazložitve v danem trenutku ni mogla podati, saj gre le za možnost, da se kapital poveča. V trenutku odločanja skupščine namreč niso znana vsa dejstva, ki se nanašajo na mogočo dokapitalizacijo v prihodnosti. V skladu s sodno prakso morajo biti stvarno upravičeni razlogi za izključitev prednostne pravice pri odobrenem kapitalu v celoti podani šele v fazi izvedbe povečanja osnovnega kapitala, pri čemer je presoja o njihovem obstoju zaupana upravi ob sodelovanju z nadzornim svetom. Merodajen je čas odločanja uprave.3

12. Ker so se pritožbeni očitki tožeče stranke izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

13. Sodišče je o stroških odločalo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka ni uspela s pritožbo sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Toženi stranki pa je dolžna povrniti 1125 točk za sestavo odgovora na pritožbo, materialne stroške in 22% DDV, skupaj torej 830,25 EUR.

1 M. Kocbek, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2 knjiga, Ljubljana 2014, GV Založba, str. 454. 2 M. Kocbek, Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), 2 knjiga, Ljubljana 2014, GV Založba, str. 486. 3 VSK sodba in sklep I Cpg 54/2007 z dne 01. 06. 2007.