Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča že izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 30. 7. 2022 zoper sklep o začasni odredbi z dne 14. 12. 2021 in odločitev o stroških zavarovanja z začasno odredbo pridržalo za končno odločbo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje tožena stranka (v nadaljevanju toženci) po pooblaščenki in uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. ter 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi, predlog za začasno odredbo pa zavrne oziroma podredno, da zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Toženci izpostavljajo, da je tožnica že pred vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe z obvestilom nepremičninskemu agentu dosegla, da se prodaja nepremičnine ne bo izvršila, saj je sama trdila, da ji je agent A. A. 8. 12. 2021 sporočil, da s prodajo nepremičnine ne bo nadaljeval. Tožnica je zato povsem nepotrebno vložila predlog za začasno odredbo. Izpostavljajo, da nepremičnine ne prodajajo in da je do rešitve obravnavanega spora nimajo namena prodati. Drži, da bi si brez začasne odredbe toženci lahko premislili, a bi šele takrat tožnica lahko podala predlog za začasno odredbo, saj poseganje v lastninsko pravico na zalogo ni dopustno. Sodišče sme uporabiti le takšno sredstvo za zavarovanje terjatve, ki je primerno za dosego namena zavarovanja, z izdanim sklepom pa se ni doseglo dodatnega zavarovanja terjatve, saj se je prodaja nepremičnine ustavila že pred izdajo sklepa o začasni odredbi. Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi toženci z nepremičnino lahko razpolagali oziroma bi si lahko premislili1. Navedbe tožnice in obrazložitev sodišča, da se sporne nepremičnine aktivno prodajajo, so neutemeljene. Nepremičnina v k.o. X. se je prodajala le do trenutka, ko je agent prejel obvestilo tožnice oziroma do 8. 12. 2021, ko je nesporno izjavil, da bo počakal s prodajo. Da bi s prodajo po navedenem datumu nadaljeval, tožnica ni trdila niti izkazala. Predmetna začasna odredba tako sploh ni potrebna in z njo tožnica povzroča le nepotrebne stroške in neutemeljeno in prekomerno posega v lastninsko pravico tožencev. Priglasili so stroške pritožbe.

3. Tožnica je v odgovoru na pritožbo nasprotovala pritožbenim navedbam, se zavzemala za zavrnitev pritožbe in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica v obravnavani pravdni zadevi uveljavlja, da je zakonita dedinja po pokojnem B. B. in da so ji toženci dolžni nepremičnino z ID znakom: del stavbe X. izročiti in ji izstaviti zemljiškoknjižno listino za vknjižbo lastninske pravice nanjo. Tožnica je ob vložitvi tožbe v zavarovanje uveljavljane terjatve istočasno predlagala tudi izdajo začasne odredbe, da se tožencem prepove odtujitev in obremenitev nepremičnine. Trdila je, da je od nepremičninskega agenta izvedela, da so ga toženci angažirali za prodajo nepremičnine in da bi v primeru njene prodaje bila uveljavitev terjatve onemogočena. Sodišče prve stopnje je v sklepu z dne 14. 12. 2021 ugotovilo obstoj pogojev za zavarovanje nedenarne terjatve in predlogu v celoti ugodilo. Na podlagi trditev v predlogu za izdajo začasne odredbe je ugotovilo, da je tožnica skladno s 272. členom ZIZ izkazala za verjetno obstoj nedenarne terjatve in nevarnost, da bo uveljavitev terjatve brez izdane začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Toženci presojo sodišča prve stopnje, da je terjatev verjetno izkazana, ne izpodbijajo. Pritožbeno pa izpodbijajo presojo sodišča prve stopnje, da je izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; izpodbijajo torej izkazanost pogoja, ki je za izdajo začasne odredbe določen v prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu2 pravilno pojasnilo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča že izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pravilno ob tem pritožba izpostavlja, da mora biti za obstoj le-te ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal3. 7. Vendar pa pritožba spregleda, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da iz elektronskega sporočila nepremičninskega agenta z dne 8. 12. 20214 ni razvidno, da bi bila prodaja sporne nepremičnine v celoti prekinjena oziroma da bi sami toženci ravnali v tej smeri, ampak samo, da nepremičninski agent čaka sklep, pri čemer ni jasno kakšen sklep in na kaj naj bi se ta nanašal. Sodišče prve stopnje je ob tem tako pravilno zavrnilo ugovorne navedbe tožencev, da je začasna odredba nepotrebna, ker da je tožnica že pred vložitvijo predloga za začasno odredbo dosegla, da se prodaja preko nepremičninske agencije nepremičnine ne bo izvršila. Kaj takšnega iz elektronskega sporočila nepremičninskega agenta glede na ugotovitve sodišča prve stopnje ne izhaja. Sodišče prve stopnje je nadalje pravilno obrazložilo tudi, da bi si toženci, ki so v zemljiški knjigi vpisani kot solastniki nepremičnine, lahko kadarkoli premislili in s prodajo nepremičnine nadaljevali, saj za trditve, da so prodajo nepremičnine ustavili, v ugovoru niso predložili nobenega dokazila, zgolj njihovo ustno zagotovilo o ustavitvi prodaje nepremičnine pa ne zadošča za učinkovito varstvo tožničine terjatve. Teh prepričljivih ugotovitev in na njih temelječega zaključka sodišča prve stopnje, da je za verjetno izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, toženci ne morejo izpodbiti z v pritožbi zgolj ponovljenimi ugovornimi trditvami, da začasna odredba ni potrebna, ker nepremičnine do rešitve obravnavane pravde ne nameravajo prodati.

8. Po ugotovitvi, da niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker bo o stroških postopka izdaje začasne odredbe odločilo sodišče prve stopnje s končno odločitvijo, bo tudi odločitev o priglašenih stroških tega pritožbenega postopka sestavni del končne odločitve v zadevi.

1 ob tem se sklicujejo na sklep VSL I Cp 2325/2017 z dne 29. 11. 2017 2 kakor tudi v sklepu o izdani začasni odredbi z dne 14. 12. 2021, glej točko 16 obrazložitve 3 tako tudi Neža Pogorelčnik Vogrinc, Začasne odredbe v civilnih in sodnih postopkih, stran 38 in sodne odločbe npr. sklep VSL II Cp 151/2015, VSL I Cp 416/2017 4 gre za elektronsko sporočilo na A9, katerega vsebino je sodišče prve stopnje povzelo med razlogi izpodbijanega sklepa